Views: 102
V današnji rubriki bomo povzeli nedeljsko pridigo iz Evangelijske krščanske cerkve iz Ljubljane. Zaradi dolžine same pridige, bomo pridigo objavili v dveh delih.
Na začetku si postavimo vprašanja, na katere bomo skozi pridigo poskušali odgovoriti.
- Kdo mora storiti odločilni korak, da bi se lahko vzpostavil intimen odnos z Bogom?
- Bog nas strastno in dosledno ljubi.
- Kaj je potrebno (kateri temelj mora biti prisoten), da bi lahko vzpostavili intimen odnos z Bogom?
- Ali je strah Gospodov nekaj, kar je stvar preteklosti, ali je aktualen še danes?
- Kaj strah Gospodov ni?
- Kaj strah Gospodov je?
- Kdo mora storiti odločilni korak, da bi se vzpostavil intimen odnos z Bogom?
Najprej si poglejmo, kako je sestavljen naš odnos z Bogom. Kakšna je narava našega odnosa z Bogom?
Približajte se Bogu in se vam bo približal. (Jakobovo pismo 4,8a)
Kdo mora po tem, kar smo brali, nekaj narediti, prevzeti pobudo, da bi se vzpostavil intimen odnos z našim Gospodom?
Mi torej in NE Bog. MI in ne Bog določamo, kako blizu bomo mi v odnosu z njim. To je naravnost čudovito, a hkrati tudi izjemna odgovornost. A si predstavljate?
Mi, MI, vsak posameznik, JAZ, TI se torej odločava, koliko bo tisti, ki je s svojimi prsti posejal zvezde po vesolju in vsako od njih imenuje po njenem lastnem imenu, tisti, ki težo oceanov tehta v svoji roki, blizu meni, blizu tebi.
Še bolj čudovito pa je to, da si Bog veliko bolj strastno želi bližine z nami, kot si jo mi želimo z njim. Ne vem, kaj si vi mislite o tem, ampak zame je to zelo vznemirljivo.

Ja, ampak po drugi strani je zelo vznemirljivo to, da smo MI in NE BOG tisti, ki določamo raven odnosov med nami in njim. JAZ in TI določava, kako blizu bo Bog meni ali tebi. Ali ni to naravnost OSUPLJIVO? Toda še bolj osupljivo je, da si Bog veliko bolj strastno želi odnos z nami kot mi z njim.
2. Bog nas strastno in dosledno ljubi.
Da bi se bolje zavedali dimenzije te njegove strastne želje po odnosu z nami, si preberimo:
Ali mislite, da Pismo v prazno pravi: »Bog do ljubosumnosti hrepeni po Duhu, ki ga je naselil v nas.« (Jakobovo pismo 4,5)
Beseda hrepeni na tem mestu pomeni, da si nekdo nekaj zelo močno, intenzivno in dosledno želi. On, Stvarnik vesolja, zelo močno, intenzivno in dosledno želi odnos s teboj, z menoj.
Razmislimo malo o besedi dosledno. Mi ljudje smo včasih ali pa pogosto nestabilni. Lahko smo zaljubljeni v nekoga, potem nekega dne lahko slišimo tele besede: »Ej, pusti me na miru. Danes nočem nič slišati o tem. Rabim mir in čas zase …« Za razliko od nas pa Bog nikoli ni takšen. Po odnosu z nami zelo intenzivno in predvsem ves čas dosledno hrepeni.
Poglejmo, kako se je Kralj David izrazil o intenzivnosti Božjih misli do njega, torej Davida.
17 Zatorej kako so mi dražestne misli tvoje, o Bog mogočni, kako ogromna so njih števila! (Psalm 139,17)
To so misli, ki jih Bog usmerja k njemu osebno in ne k skupnosti kot celoti.
18 Hotel bi jih našteti, a več jih je od peska; kadar se zdramim, sem z mislimi še pri tebi. (Psalm 139,18; Chraska)
POMISLIMO!! JA, TEH MISLI, KI JIH BOG USMERJA K ČLOVEKU, JE VEČ KOT PESKA NA VSEJ ZEMLJI. ČE SE POIZKUŠAMO VŽIVETI IN SAMO POMISLIMO, KOLIKO JE PESKA NA SVETU. VSAKA PLAŽA, VSAKA PUŠČAVA, VSAKO GOLF IGRIŠČE. TO JE RES VELIKO PESKA, A NE. NE DA SE GA PREŠTETI.
ČE SAMO POMISLITE, KOLIKO RAZMIŠLJAMO O SVOJIH NAJDRAŽJIH. TODA VSE TO JE SAMO KAPLJICA V MORJE GLEDE NA MISLI, KI JIH BOG NAMENJA NAM.
ČE SI SAMO SKUŠAMO PONAZORITI, O KOLIKO ZRNIH PESKA TU GOVORIMO, SI SKUŠAJMO PRIBLIŽATI TO S ŠKATLO ZA ČEVLJE, KI BI JO NAPOLNILI S PESKOM. A VESTE, KOLIKO ZRNC JE V NJEJ?
1,8 MILIJARDE ZRNC PESKA V ŠKATLI. ČE SAMO POMISLIMO NA TO, DA RIBIČI PRETIRAVAJO, NEKATERI PRIDIGARJI PRETIRAVAJO, TODA BOG NE MORE PRETIRAVATI, KER NE MORE LAGATI.
Če torej Bog navdihne misli o tem, da je število njegovih misli o nas tolikšno, potem je to resnica, saj Bog ne more lagati, kajne. Upam, da si sploh predstavljamo, kako intenzivno Bog razmišlja o nas. In se lahko zavedamo, kako močno nam hudič laže, da temu ni tako.
3. Kaj je potrebno (kateri temelj mora biti prisoten), da bi lahko vzpostavili intimen odnos z Bogom?
LOGIČNO vprašanje, ki se nam tu zastavlja, je: ČE BOG TAKO STRASTNO IN DOSLEDNO HREPENI PO ODNOSU Z NAMI, ZAKAJ NI VEČ NAŠIH INTIMNIH ODNOSOV Z NJIM?
Ne glede na to, kako močno si Bog želi imeti intimen odnos z nami, ali kako močno si (navidezno) mi želimo imeti intimen odnos z njim, tega intimnega odnosa ne bo, če prej z naše strani ne bo IZPOLNJEN ZELO POMEMBEN PREDPOGOJ za ta odnos. (ZELO POMEMBEN TEMELJ oziroma POGOJ za ta odnos.)
ODKRIJMO, KAJ JE TEMELJ ZA VZPOSTAVITEV INTIMNEGA ODNOSA Z BOGOM. POGLEJMO SI:
Bog je močno spoštovan (strahospoštovan) v krogu svetih, strašen nad vsemi, ki ga obdajajo. (Psalm 89,8; SSP)
On je Bog mogočni, jako strašen v zboru svetnikov in strašnejši mimo vseh, ki so okrog njega. (Psalm 89,8; Chraska)

Strašnejši mimo vseh = globoko oboževan v osuplem spoštovanju.
Z drugimi besedami: Boga nikoli ne boste našli med ljudmi, kjer ni močno spoštovan, globoko oboževan, v osuplem spoštovanju ali kjer ni strahu Gospodovega oziroma strahospoštovanja do Boga.
… ker bodo opazovali vaše strahospoštljivo, čisto življenje. (Prvo Petrovo pismo 3,2; SSP)
… ko vidijo bogaboječe in čisto življenje vaše. (Prvo Petrovo pismo 3,2; Chraska)
4. Ali je strah Gospodov nekaj, kar je stvar preteklosti, ali pa je vendarle aktualen še danes?
Veliko ljudi misli, da je strah pred Bogom oziroma VELIKO SPOŠTOVANJE Boga stvar preteklosti, stvar Stare zaveze, vendar je to mišljenje popolnoma nebiblijsko. Poglejmo.
Gospodov strah je čist, ostaja na veke; Gospodove sodbe so resnica, vse skupaj pravične. (Psalm 19,10)
Strah Gospodov ni samo čist, temveč je tudi očiščujoč. Ohranja nas čiste.
Stavek še pravi, da strah Gospodov ostaja za večno, ne samo v tem življenju, temveč v vso večnost. Strah Gospodov bo vedno ostal razpoznavni znak pristnih Božjih častilcev, najsi bodo to ljudje ali angeli.
Tvoje srce naj ne zavida grešnikom, temveč naj se vedno [dan za dnem] boji Gospoda. (Pregovori 23,17; SSP)
Srce tvoje naj ne zavida grešnikom, ampak gôri za strah Gospodov ves dan. (Pregovori 23,17; Chraska)
Strah Gospodov oziroma veliko strahospoštovanje Boga je neminljiva lastnost, ki se jo živi vsak dan, cel dan in traja za vso večnost.
Ni ga trenutka, ko ne bi bili v strahu Gospodovem.
!!!Potem ljudje rečejo: Jaz sem rešen in na novo rojen kristjan in ne potrebujem strahu Gospodovega. Zelo velika zmota. Prav takrat ga potrebujemo še največ. No, pa poglejmo, kaj je bilo napisano. To je bilo napisano za tiste, ki so bili odrešeni.
… marveč bodite v vsem ravnanju tudi sami sveti, kakor je svet tisti, ki vas je poklical, 16 saj je pisano: Bodite sveti, ker sem jaz svet. 17 Če kličete za Očeta tistega, ki vsakogar sodi nepristransko, le po njegovem dejanju, preživite v spoštljivem strahu čas svojega bivanja v tujini. 18 Saj veste, da vas iz vašega praznega življenja, ki ste ga podedovali od očetov, niso odkupile minljive reči, srebro ali zlato, 19 ampak dragocena kri Kristusa, brezhibnega in brezmadežnega jagnjeta. (Prvo Petrovo pismo 1,15–19)
Živeti v spoštljivem strahu je klic za vse nas odrešene, na novo rojene kristjane. Zakaj naj bi bili v strahu? Kaj je razlog za naš strah? Zavedanje, kako visoka cena je bila plačana za nas. To nam bo pomagalo, da se bomo ves čas zavedali in imeli v mislih, kaj vse je Bog naredil za nas.
Vedno pa imejmo pred očmi, da gre za ljubezensko razmerje med Bogom (poosebljeno ljubeznijo) in človekom. Zato je na mestu takoj razčistiti, KAJ STRAH GOSPODOV NI!!
5. Kaj strah Gospodov oziroma strahospoštovanje Boga NI?
- NI NARAVNI STRAH – Znanstveniki pravijo, da se novorojeno dete boji le dveh stvari, glasnega hrupa in občutka padanja. Ko človek odrašča, pridobi še druge vrste strahov, ki so naravni in omogočajo določeno samozaščito pred nevarnostmi (kot na primer strah, ki ga povzročajo plenilci, strah pred bolečino, strah pred višino, strah pred bližajočo se prometno nesrečo na cesti, strah pred kačami, pajki …). Vse to so naravni strahovi, ki pa niso STRAH GOSPODOV.
- NI DEMONSKI STRAH – (DUH STRAHU)
- Bog nam ni dal duha boječnosti, temveč duha moči, ljubezni in razumnosti. (Drugo pismo Timoteju 1,7) – Z drugimi besedami, Bog nam NI dal demona. Ta strah ni naraven, je nadnaraven in je demonski duh. Gre za nekaj, kar nas lahko nadvlada, in nekaj, česar ne moremo obvladovati.
- V ljubezni ni strahu, temveč popolna ljubezen prežene strah. Strah je namreč povezan s kaznijo, in kdor se boji, ni dosegel popolnosti v ljubezni. (Prvo Janezovo pismo 4,18) – Pri demonskem strahu gre za ustrahovanje, ki ga povzroča hudič. V življenjih nas kristjanov, v katerih naj bi vladala Ljubezen, ni prostora za takšen strah.

- NI RELIGIOZNI STRAH – Poglejmo, kaj je religiozni strah:
In Gospod je rekel: Zato ker se mi bliža to ljudstvo in me časti z usti in z ustnami, srce pa obrača daleč od mene, in ker je njih strah do mene le zapoved človeška, kakor so se je naučili. (Izaija 29,13)
Ta stavek kasneje citira Jezus, ko z njim označi religiozne voditelje svojega časa in jih s tem stavkom označi za hinavce.
Odgovoril jim je: »Prerok Izaija je dobro prerokoval o vas hinavcih, kakor je pisano: To ljudstvo me časti z ustnicami, a njihovo srce je daleč od mene.« (Evangelij po Marku 7,6)
Beseda hinavec izvira iz grške besede hipokrites, kar pomeni igralec. Ta vrsta religioznega strahu ljudi spodbuja k religioznemu pretvarjanju oziroma igranju, spodbuja religiozno hinavščino. Celotna religija postane le ena sama zaigrana predstava. Denimo, ko ljudje vstopajo v prostore za čaščenje, spreminjajo ton glasu, molitve izgovarjajo v posebnem tonu glasu. Ne gre za nič pristnega, temveč ljudje počno to, kar so jim voditelji povedali, da morajo delati. Takšen strah NI STRAH GOSPODOV.
- NI STRAH PRED ČLOVEKOM. On nas je odkupil od strahu pred človekom.
Kdor se človeka boji, si stavi zanko; kdor pa upa v Gospoda, bode obvarovan. (Pregovori 29,25)
- Iz prebranega je razvidno, da je strah pred človekom nasproten od strahu Božjega. Če nam je torej strah pred tem, kaj bodo ljudje mislili ali rekli o nas, pomembnejši od tega, kar nam osebno govori Bog, potem smo podvrženi strahu pred človekom. Gre za zahrbten strah, ki se nam tiho prikrade in nas želi okupirati, tako da se ne postavimo na Gospodovo stran ali da o njem ne govorimo drugim.
Če torej POVZAMEMO, strah Gospodov NI naravni strah, NI demonski strah, NI religiozni strah in NI strah pred človekom.
6. Kaj je strah Gospodov?
Kaj torej je strah Gospodov?
Najprej je STRAH, čeprav posebne vrste strah. Sodobnejši prevodi so se precej trudili iz prevodov odstraniti besedo STRAH. Pogosto se to dogaja pod vplivom humanističnih ideologij, ki nam želijo sporočiti, da do Boga ni treba imeti strahospoštovanja. Toda s podrobnejšim preučevanjem Svetega pisma boste lahko ugotovili, da se je Boga treba bati.
V nadaljevanju so navedene besede, ki jih lahko uporabimo za opis strahu Gospodovega:
- STRAHOSPOŠTOVANJE
- MOČNO OBČUDOVANJE KOGA
- OSUPLJIVO ČUDENJE
- BOGABOJEČNOST
- VELIKO SPOŠTOVANJE
Odnos, ki ga pri človeku povzroči STRAH GOSPODOV, pa je:
- ČAŠČENJE
- PODREJENOST
- PODREDLJIVOST
Strah Gospodov je VSE TO in še marsikaj, kar se da ali ne da izraziti z besedami.
V sodobnem načinu razmišljanja je vsega tega zelo malo. Toda kristjani smo poklicani, da si pridobimo in ohranjamo strah Gospodov. Šele strah Gospodov nam omogoča imeti intimen odnos z Bogom.
STRAH GOSPODOV je pristna bogaboječnost, ki je naš odziv na razodetje Boga v našem življenju. Tako da pristne bogaboječnosti ali STRAHU GOSPODOVEGA ni, če se nam prej Bog osebno ne razodene.
Poglejmo si zelo zanimiv zapis, ki je povezan z izrazom »strah Gospodov«. Gre za pogovor med Jakobom in Labanom (poznamo zgodbo, v kateri Laban prevara Jakoba, ko mu po sedemletnem služenju obljubi hčerko Rahelo, a mu za ženo da hčerko Leo, tako da je moral Jakob za Rahelo Labanu služiti še sedem dodatnih let).
Jakob reče Labanu:
Ko ne bi bil z menoj Bog mojega očeta, Abrahamov Bog in Izakov Strah, bi me ti zdaj odpravil praznih rok. Toda Bog je videl mojo bedo in trud mojih rok; v pretekli noči je razsodil. (Prva Mojzesova knjiga 31,42)
»Bog Abrahamov in Bog Nahórjev« – Bog njunega očeta – »naj sodi med nama!« In Jakob je prisegel pri Strahu svojega očeta Izaka. (Prva Mojzesova knjiga 31,53)
Dvakrat je bil Abrahamov Bog razodet tudi kot Strah Izakov. Biblija nam ne pove vsega, a je moč sklepati, da je bilo v Izakovem odnosu do Boga nekaj takšnega, da so si to vse generacije dobro vtisnile v spomin.
Česar se je torej Izak bal, je bil njegov Bog. Česar se torej bojimo, je naš Bog. Če se bojimo mnenja ljudi, je to naš bog. Če se bojimo revščine, je to naš bog. Če se bojimo bolezni, je to naš bog. Česar se bojimo, je naš osebni bog. Ali se bojite Gospoda?
POMEMBNO OBVESTILO: STRAH GOSPODOV ODPRAVLJA VSE OSTALE STRAHOVE V NAŠEM ŽIVLJENJU.
Zoran Mladenovič