Views: 52
»Če me ljubite, se boste držali mojih zapovedi; jaz pa bom prosil Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika, da bo ostal pri vas vekomaj: Tolažnik pa, Sveti Duh, ki ga bo Oče poslal v mojem imenu, on vas bo učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal.« (Evangelij po Janezu 14,15–16.26)
Jezus nas vabi, da odpremo svoj razum in svoje srce daru Svetega Duha, ki ga je Jezus večkrat obljubil svojim učencem. To je prvi in osnovni dar, ki nam ga je on dosegel s svojim vstajenjem. Ta dar je Jezus sam izprosil od Očeta.
Te besede nas predvsem spominjajo, da se ljubezen do neke osebe in tudi do Gospoda ne pokaže z besedami, ampak z dejanji. Tudi »držati se zapovedi« je treba razumeti v bivanjskem pomenu, torej na način, da je v to vključeno vse življenje. Saj biti kristjan ne pomeni predvsem pripadati neki kulturi ali nekemu nauku, temveč predvsem vezati svoje življenje v vsakem njegovem vidiku na Jezusa in po njem na Očeta. Za dosego tega namena pa Jezus obljubi izlitje Svetega Duha na svoje učence. Ravno po zaslugi Svetega Duha, Ljubezni, ki povezuje Očeta in Sina ter iz njiju izhaja, lahko živimo isto Jezusovo življenje. Duh nas namreč uči vsega oziroma edino resnično potrebnega, torej ljubiti, kot ljubi Bog.
Kdo nam lahko pomaga in nas brani?
Ko Jezus obljublja Svetega Duha, ga imenuje »drugega Paraklita« (Evangelij po Janezu 16), kar pomeni ›Zagovornika, Posrednika, Prijatelja, Tolažnika, Pomočnika‹, torej tistega, ki nam pomaga, nas brani, je ob nas na poti življenja ter med bojem za dobro in proti zlu. Jezus pravi »drugi Paraklit«, kajti prvi je on sam, ki je postal meso, da bi nase vzel našo človeško pogojenost in jo osvobodil suženjstva greha.
Nadaljnje opravilo Svetega Duha je poučevanje in spominjanje.
To je rekel Jezus sam: »Tolažnik pa, Sveti Duh, ki ga bo Oče poslal v mojem imenu, on vas bo učil vsega in vas spomnil vsega, kar sem vam povedal.« (v. 26) Sveti Duh ne prinaša drugačnega nauka, temveč oživlja in udejanja Jezusov nauk, da skozi čas ne bi izginil ali oslabel. Sveti Duh namreč vcepi ta nauk v naše srce, pomaga nam ga ponotranjiti, da postane del nas, meso našega mesa. Istočasno pa pripravlja naše srce, da bo res sposobno sprejeti Gospodove besede in njegove zglede. Vsakič, ko je Jezusova beseda z veseljem sprejeta v naše srce, je to delo Svetega Duha.
Krščansko življenje pomeni ostati v Bogu in slediti Svetemu Duhu, ne duhu sveta, ki vodi v pokvarjenost in nezmožnost ločevati med dobrim in slabim. Jezusov nasvet učencem »Ostanite v Bogu« je povzel Janez v svojem prvem pismu.
»… in dobimo od njega, kar ga prosimo, ker se držimo njegovih zapovedi in delamo, kar mu je všeč. To pa je njegova zapoved, da verujemo v ime njegovega Sina Jezusa Kristusa in se ljubimo med seboj, kakor nam je zapovedal. Kdor se drži njegovih zapovedi, ostaja v Bogu in on v njem. Da ostaja v nas, pa spoznamo po Duhu, ki nam ga je dal.« (Prvo Janezovo pismo 3,22–24)
»Ljubi, ne zaupajte vsakemu duhu, ampak duhove preizkušajte, ali so od Boga, kajti veliko lažnih prerokov je prišlo v svet. Božjega duha spoznavate po tem: vsak duh, ki prizna, da je Jezus Kristus prišel v mesu, je od Boga; noben duh, ki Jezusa ne priznava, pa ni od Boga. To je duh antikrista, o katerem ste slišali, da pride, zdaj pa že je v svetu. Otroci, vi ste od Boga in ste jih premagali, ker je tisti, ki je v vas, večji od onega v svetu. Oni so od sveta. Zato govorijo iz sveta in svet jih posluša. Mi pa smo od Boga in vsak, kdor pozna Boga, nas posluša. Kdor pa ni od Boga, nas ne posluša. Po tem spoznavamo duha resnice in duha blodnje.« (Prvo Janezovo pismo 4,1–6)
Nekdo je lahko v najbolj grešnih mestih, v najbolj ateističnih družbah, a če njegovo srce ostane v Bogu, prinaša odrešitev za tiste, ki prisluhnejo, in kot nosilec Svetega Duha omogoča drugim, da ga sprejmejo. V Apostolskih delih najdemo prizor, ko učenci prispejo v mesto in srečajo kristjane, ki jih je krstil Janez. Vprašajo jih: »Ali ste prejeli Svetega Duha?« A tile sploh niso vedeli, kaj to je. Koliko kristjanov tudi danes ne ve, da je prav Sveti Duh tisti, ki omogoča ostati v Gospodu in je zagotovilo, je moč, da ostaneš v Gospodu.
Da pa bi ostali v Bogu, moramo prositi za dar Svetega Duha, ki je zagotovilo, po katerem spoznamo, da ostajamo v Gospodu. A kako lahko vemo, če imamo Svetega Duha ali pa duha sveta? To nam pojasni Pavel, ki nam svetuje: »Ne žalostite Svetega Duha.« Ko gremo naproti duhu sveta, žalostimo Svetega Duha in ga zanemarjamo, puščamo ga na strani in naše življenje gre po drugi poti.
Zato je priporočljivo, da si vsak dan vzamemo nekaj časa in se vprašamo: »Kaj je danes šlo skozi moje srce? Kaj sem hotel narediti, misliti? Kaj je duh, ki se je pojavil v mojem srcu? Božji Duh, Božji dar, Sveti Duh, ki me vedno vodi dalje, v srečanje z Gospodom, ali pa duh sveta, ki me milo in počasi oddaljuje od Gospoda?« Gre za počasen, počasen, počasen zdrs.
Prosimo za milost, da bi ostali v Gospodu, in molimo k Svetemu Duhu, naj nam pomaga ostati v Gospodu in nam podeli milost razločevanja duhov, tega, kar imamo v sebi. Naj naše srce ne bo kot cesta, ampak točka srečanja med nami in Bogom.
Z.M.