Views: 189
V sedemdesetih letih se je nato pričel približevati Republikanski stranki. Leta 1972 je tako podprl predsedniško kandidaturo Richarda Nixona in leta 1980 Ronalda Reagana.
Igralca Sidney Poitier in Charlton Heston ter pevec Harry Belafonte med pohodom na Washington 28. avgusta 1963.
V osemdesetih letih je postal znan kot zagovornik pravice do orožja. Ko so ga v enem izmed intervjujev vprašali, zakaj je spremenil prepričanje in stranko, je odgovoril podobno kot Ronald Reagan:
»Jaz se nisem spremenil. Demokratska stranka se je spremenila.«
Leta 1997 je v enem izmed svojih znanih govorov poudaril, da mediji, izobraževalne in kulturno-umetniške ustanove ter politiki bijejo kulturno vojno proti navadnim državljanom:
»… bogaboječi, zakone spoštujoči, beli protestanti srednjega razreda – ali celo hujše od tega, evangelijski kristjani s Srednjega vzhoda in Juga – ali še hujše, podeželski, očitno heteroseksualni – ali še hujše, deklarirani heteroseksualci, lastniki orožja – ali še hujše, člani NRA, povprečni člani delavskega razreda – ali še hujše, moški člani delavskega razreda – kajti ne samo, da ne štejete, vi ste pravzaprav ovira za družbeni napredek. Vaš glas je treba zatreti, vaše mnenje je nerazsvetljeno, vaš medijski vpliv je nepomemben. In iskreno povedano, gospod, morate se zbuditi, se strezniti in naučiti kaj malega od vaše nove Amerike. In dokler tega ne storite – bi lahko vsaj utihnili?«
In nato je nadaljeval:
»Ustavo nam je dala kot vodnika skupina modrih, starih, mrtvih belih mož, ki so iznašli našo državo! Nekateri se zdrznejo, ko to rečem. Zakaj? To je resnica … Bili so beli možje! Tako kot tudi večina mož, ki so umrli v Lincolnovem imenu, ko so se borili proti suženjstvu v šestdesetih letih 19. stoletja. Zakaj bi se torej moral sramovati belih mož? Zakaj je »hispanski ponos« ali »črni ponos« pozitivna stvar, medtem, ko se »beli ponos« povezuje z obritimi glavami in belimi kapucami? … Vam povem, zakaj: kulturna vojna!«
Študente univerze Harvard je nagovoril z besedami:
»Ste najboljši in najpametnejši. Vi, ki ste tukaj v zibelki ameriškega akademskega življenja, tukaj na gradu ob reki Charles. Vi ste smetana. A moram priznati, da ste vi in vaši tovariši širom po deželi najbolj družbeno konformistična in politično utišana generacija od bitke pri mostu Concord dalje. In dokler to vedno znova potrjujete in se tega držite, ste, po standardih vaših dedkov, strahopetci.«
Med govorom na univerzi Brandeis je izjavil:
»Politična korektnost je tiranija z manirami.«
Med letoma 1998 in 2003 je bil Charlton Heston predsednik in govorec NRA (National Rifle Association – Nacionalne puškarske zveze). Leta 2000 je na konvenciji zveze ob grožnjah demokratov, da bodo državljanom odvzeli pravico do orožja, dvignil puško nad glavo in dejal, da mu bodo te pravice odvzeli »iz mrzlih, mrtvih rok«.
Heston je bil tudi znan nasprotnik splava in leta 1987 je sodeloval pri pripravi dokumentarnega filma Zaton razuma (Eclipse of Reason), ki je kritiziral splave, narejene v pozni nosečnosti.
Starost
Leta 1998 so mu diagnosticirali raka na prostati, a so ga uspešno pozdravili. Nato pa so mu leta 2002 diagnosticirali Alzheimerjevo demenco. Bolezen je hitro napredovala in naslednjega leta se je moral umakniti iz javnosti.
Charlton Heston je umrl 5. aprila 2008 zaradi pljučnice. Umrl je na svojem domu, ob njem pa je bila njegova žena Lydia, s katero sta skupaj preživela celih 64 let.
V reviji Time so ob njegovi smrti zapisali:
»Heston je bil od začetka do konca veličastni, trmasti anahronizem, žilavi simbol časa, ko je Hollywood samega sebe jemal resno, ko so junaki prihajali iz zgodovinskih knjig, ne iz stripov. Epskih filmov, kot sta Ben-Hur ali El Cid, danes preprosto ne bi mogli posneti. Deloma zato, ker sta se tako pop kultura kot politična moda močno spremenili. A predvsem zato, ker zdaj ni nikogar, ki bi bil vsaj približno podoben Charltonu Hestonu in ki bi lahko obliki vlil njegovo postavo, ogenj in drznost.«
Robert Pevec