• Skip to primary navigation
  • Skip to main content
  • Skip to primary sidebar
  • Skip to footer

137.si

Krščanski medijski portal

Kdaj se počutite najbolj zadovoljni? Kako bi si lahko določili čas brez naglice, v katerem bi bili tiho prisotni pri Bogu?

  • Religija in verovanje
    • Hoja za Kristusom
    • Krščanstvo vs. politika
    • Etika in morala
    • Reformacija in Primož Trubar
  • Praktično krščanstvo
    • Dotik duše
    • Pričevanja
    • Svetopisemske vrednote
  • Naslednje generacije
    • O mladih in študentih
    • O otrocih in najstnikih
    • O zakonskih parih in družinah
    • Predzakonsko življenje
    • Ženska – dar ljubezni
  • V luči današnjih dogodkov
    • Malo slišana zgodovina
    • Aktualno – covid, družba
  • Kultura
    • Krščanska glasba
      • Ameriška slavilna glasba
      • Katarina Bordner
      • Utrip kraljestva
      • L.Y.F.E.
      • Dar srca
      • Svetnik
      • Razni izvajalci
        • Ervin Štefančič
        • Mesto na gori
    • Krščanska literatura
  • Video posnetki
    • Ženska konferenca 2020 – splet
    • CDE – Center evangelij danes
    • Vrelec – prevedena predavanja
    • Video pričevanja
    • Vprašanja o krščanstvu
You are here: Home / Religija in verovanje / Krščanstvo vs. politika / Thomas Sowell

Thomas Sowell

Hits: 36

Dandanes večina ljudi Jezusa opisuje z besedo »ljubezen«, pozabljajo pa, da je Jezus samega sebe večkrat opisal z besedo »resnica«. »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni.« – Evangelij po Janezu 14,6

Tedaj je Jezus govoril Judom, ki so verovali vanj: »Če ostanete v moji besedi, ste resnično moji učenci. In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.« – Evangelij po Janezu 8,31–33. Zato je za nas, ki se imenujemo Jezusovi učenci, iskanje resnice bistvenega pomena. Z iskanjem resnice namreč iščemo pot do svojega Učitelja, ki je resnica.

Eden največjih iskalcev te poti v današnjem času je Thomas Sowell, ekonomist, zgodovinar, filozof in eden največjih družbenih teoretikov, ki je kadarkoli prišel iz ZDA. V več kot šestdesetletni karieri je napisal preko štirideset knjig in na tisoče časopisnih člankov na najrazličnejše teme od zgodovine ekonomije in politične filozofije do družbene neenakosti, izobraževanja in rase. In verjetno gre za enega najpomembnejših učenjakov, za katerega večina ljudi še nikoli ni slišala.

Thomas Sowell se je rodil 30. junija 1930 v Gastoniji, podeželskem mestecu v Severni Karolini. Njegov oče je umrl malo pred njegovim rojstvom in pustil za seboj nosečo ženo in štiri otroke. Malega Thomasa so vzeli k sebi daljni sorodniki in ga posvojili. Pri devetih letih se je skupaj z družino preselil v New York.

Gastonija, Severna Karolina, ZDA

Bil je bister otrok in kot prvemu članu svoje družine mu je uspelo priti dlje od osnovne šole – na prestižno gimnazijo Stuyvesant. Bil pa je tudi nemiren in jezen najstnik. Pri 17 letih je zaradi finančnih in osebnih težav zapustil šolo. Poskušal je z različnimi priložnostnimi deli, nekaj časa pa je živel v zavetišču za brezdomce, kjer je zaradi lastne zaščite spal z nožem pod blazino.

Rešitev pa je prišla z nepričakovane strani – rešila ga je vojna. Leta 1951 so ga vpoklicali v vojsko in poslali v Korejo. Marinci so ga naučili osebne discipline in samokontrole, obenem pa se je pri njih naučil fotografiranja, ki je postalo njegov vseživljenjski hobi.

Po vrnitvi domov se je zaposlil v washingtonski birokraciji, ob večerih pa je obiskoval predavanja na univerzi Howard. Profesorji, ki so postali pozorni na njegove visoke ocene, so mu pomagali priti na Harvard, kjer je leta 1958 diplomiral iz ekonomije. Leto dni kasneje je sledil magisterij na univerzi Columbia.

Po magisteriju je nadaljeval študij na univerzi v Chicagu, kjer je študiral pod mentorstvom kasnejšega Nobelovega nagrajenca za ekonomijo, Georgea Stiglerja, in legendarnega ekonomista čikaške šole, Miltona Friedmana. Leta 1968 je doktoriral iz ekonomije.

Univerza v Chicagu

Svojo intelektualno pot je pričel kot prepričan marksist. Vendar pa je leta 1960, med delom za vlado, povsem spremenil svoje mnenje. Ob svojem delu je namreč opazil povezavo med povišanjem zakonsko predpisane minimalne plače delavcev v proizvodnji sladkorja v Portoriku in povečanjem nezaposlenosti v tej industrijski panogi. Sowell je ugotovil, da je šlo pri sprejemanju omenjenih ukrepov bolj za zaščito delovnih mest državnih uslužbencev kot pa za skrb za revne delavce.

Nikoli ne boste razumeli birokracije, dokler ne boste razumeli, da birokratom postopek pomeni vse, rezultati pa so povsem nepomembni.

»Mnogi poskusi prerazporeditve bogastva,« je kasneje zapisal, »so se končali s prerazporeditvijo revščine.«

Thomas Sowell je poučeval ekonomijo na univerzah Cornell, Howard, Rutgers, Brandeis, Amherst in na univerzi v Kaliforniji, od leta 1980 do upokojitve pa je bil na univerzi Stanford. Kot profesor se je uveljavil kot eden največjih strokovnjakov za zgodovino ekonomije.

Čeprav je bil vedno znan po svojem preziru do lastne promocije, pa so njegove knjige in članki naredili svoje.

Thomas Sowell je že zelo zgodaj postal znan kot glasen kritik borcev za črnske pravice in poskusov liberalcev in politične levice, da bi pomagali revnim črncem v ZDA. Pogosto je kritiziral različne socialne programe, rasne kvote in politiko multikulturnosti. Zlasti rasne kvote in pozitivna diskriminacija v korist t. i. marginalnih skupin so se mu zdele izrazito neproduktivne. Zagovarjal je stališče, da politična moč ne pomeni vedno tudi gospodarskega napredka. Za napredek neke skupine v izobraževalnem in gospodarskem pogledu je po njegovem mnenju veliko bolj pomembno, da taka družbena skupina pridobi oziroma ponotranji določen odnos in vedenje do izobrazbe, trdega dela, samodiscipline in odgovornosti. V svojem delu Race and Culture [Rasa in kultura] je, na primer, pokazal na primer Kitajcev v jugovzhodni Aziji in Judov v vzhodni Evropi, ki so kljub zatiranju in preganjanju v pogledu izobrazbe in gospodarske uspešnosti močno prekosili svoje politične gospodarje.

Po njegovem mnenju je »sistemski rasizem« v ZDA nepreverjena hipoteza vprašljive vrednosti, bolj propaganda kot karkoli drugega.

»Pravzaprav nima nobenega pomena, ki bi ga lahko določili in preverili, tako kot se običajno testirajo hipoteze. Je ena izmed mnogih besed, za katero mislim, da celo ljudje, ki jo kar naprej uporabljajo, ne vedo prav dobro, kaj bi z njo pravzaprav sploh radi povedali.«

Primerjal jo je z Goebbelsovo propagando in njenim principom, da jo je treba »ponavljati dovolj dolgo in glasno, dokler ljudje preprosto ne popustijo in ji pričnejo verjeti.«

Črncev niso zasužnjili, ker so bili črni, ampak zato, ker so bili na voljo. Suženjstvo je na svetu obstajalo tisočletja. Belci so zasužnjevali druge belce v Evropi, in to stoletja, preden so na zahodno poloblo pripeljali prvega črnca. Azijci so zasužnjevali Evropejce. Azijci so zasužnjevali druge Azijce. Afričani so zasužnjevali druge Afričane. In celo še danes v severni Afriki črnci še naprej zasužnjujejo črnce.

Precej pozornosti je vzbudil tudi s svojima knjigama The Vision of the Anointed [Vizija maziljenih] in The Quest for Cosmic Justice [Iskanje kozmične pravičnosti], v katerih je opozoril na napuh intelektualnih elit in potrebo intelektualcev, politikov in vodij, da želijo na vsak način popraviti in izpopolniti svet v skladu s svojimi, pogosto povsem utopičnimi idejami. Njihovi poskusi pa se običajno končajo s katastrofalnimi posledicami za družbo in okolje.

Leta 2016 je samo dva tedna pred volitvami javno pozval volivce, naj glasujejo za Donalda Trumpa, in ko so ga dve leti kasneje vprašali, kaj misli o njegovem predsednikovanju, je preprosto odgovoril: »Mislim, da je boljši od prejšnjega predsednika.«

Na obtožbe, da je predsednik Trump rasist, pa je odvrnil: »Do sedaj nisem videl nobenega trdnega dokaza. In na žalost živimo v času, ko nihče ne pričakuje trdnih dokazov. Preprosto ponavljaš določene znane besede in ljudje bodo reagirali zelo podobno kot Pavlov pes, ki se je navadil odzvati se na določene zvoke.«

Naša civilizacija utegne postati prva civilizacija, ki je ne bo uničila moč naših sovražnikov, pač pa nevednost naših učiteljev in nevarne neumnosti, ki jih podajajo našim otrokom. V dobi umetne inteligence ustvarjajo umetno neumnost.

Leta 2020 je Sowell opozoril, da bi lahko zmaga Joeja Bidna na predsedniških volitvah signalizirala propad ZDA, ki ga je primerjal s propadom Rimskega imperija.

»Rimski imperij je v svoji dolgi zgodovini premagal mnogo težav. A na koncu je dosegel točko, kjer preprosto ni več zmogel nadaljevati. In večina težav je izhajala iz njega samega, ne samo s strani barbarov, ki so oblegali njegove meje.«

Thomas Sowell je bil vse svoje poklicno življenje znan po svojem empiričnem in na dokazih temelječem pristopu – šteti bi morala dejstva in dokazi, je vedno poudarjal, ne namen. To je še zlasti poudaril s svojim konceptom »razmišljanja na prvi stopnji« [one stage thinking]: Politiki pogosto predlagajo drage politične rešitve, pri čemer nikoli ne postavijo edinega vprašanja, ki je v takih primerih resnično pomembno. Namreč kakšni so dolgoročni stroški in posledice? Ali z drugimi besedami, kaj se zgodi onkraj prve stopnje. Pogosto se zgodi, da ko se pokažejo dejanski stroški in posledice takih programov (in le redko se izkažejo za  pozitivne), politikov, ki so jih uvedli, že zdavnaj ni več. Preprosto požanjejo politične koristi, nikoli pa ne poplačajo nobenih stroškov.

Čeprav Thomas Sowell nikoli ni bil tako znan, kot bi zaradi svojega dela lahko bil, pa ne moremo reči, da ni nikoli veljal za vplivno osebnost. Kljub temu, da so ga mediji in njegovi številni »intelektualni« kolegi najraje ignorirali (saj so njegovim utemeljitvam le stežka argumentirano ugovarjali), pa je imelo njegovo delo velikanski vpliv na konservativno gibanje in Republikansko stranko v ZDA. Njegov profil na Twitterju ima preko 700.000 sledilcev, njegovi videi na YouTubu pa imajo na milijone ogledov.

Pravzaprav je njegova zapuščina dandanes še bolj pomembna kot kadarkoli prej v njegovih mlajših letih. In to predvsem zato, ker je on sam nekaj, kar dandanes težko najdeš: pogumen in pošten intelektualec, ki ga ni strah iskati resnice, pa naj bo ta še tako nepričakovana ali celo neprijetna.

Problem ni v tem, da Johnny ne zna brati. Problem niti ni v tem, da Johnny ne zna misliti. Problem je v tem, da Johnny ne ve, kaj razmišljanje je. Zamešal ga je s čustvovanjem.

Robert Pevec

Primary Sidebar

Naš vsakdanji kruh

Utrip Kraljestva – NOVO

Jezus, ljubim te! – Odmev slavljenja

Še več pesmi, ki jih pripravljamo za vas.

Malo slišana zgodovina

Kaj je bilo razsvetljenstvo?

Sodobna znanost, medicina, politična svoboda, tržno gospodarstvo – vse to naj bi, tako nam vsaj … Preberi še več about Kaj je bilo razsvetljenstvo?

Še več člankov

Reformacija na Slovenskem

Nekatera nova spoznanja o reformaciji v Idriji

O obdobju reformacije v Idriji je bilo že precej napisanega. Ker me tematika tudi osebno zanima mi … Preberi še več about Nekatera nova spoznanja o reformaciji v Idriji

Vprašanja o krščanstvu – Video

Kaj pomeni ljubiti? – Vinko Ošlak in Benjamin Hlastan

Preglej še več odgovorov.

Zgodbe življenja

Živim, da ga slavim. Tadejeva zgodba

"Če jaz v tem trenutku umrem, ali bom šel v nebesa?" Je bilo eno od zanimivih Tadejevih razmišljanj

Še več pričevanj

Zakonska problematika

Kako izbrati pravega partnerja?

Predavanje Philip Yancey – Antonov dom

https://www.youtube.com/watch?v=nldfCWDRpTc

Ali lahko znanost razloži vse? John C. Lennox

https://www.youtube.com/watch?v=BYWZPjf4C3Q

Desi Maxwell – tečaj krščanstva

Desi Maxwell – 8. predavanje, V telesu

Kaj so grški arhitekti pri gradnji svojih bivališč in templjev uporabljali kot glavni model ali … Preberi do konca. about Desi Maxwell – 8. predavanje, V telesu

Še več predavanj

Igra Štrbunk

Strbunk

Footer

Sorodne povezave

Društvo Zaživi življenje

Društvo Vesela novica

Vrla žena

Štrbunk – družabna igra za vas

Društvo Več

Sorodne povezave

Slovenska slavilna glasba

Prevodi slavilne glasbe

Pišite nam na elektronski naslov:

137. si Krščanski medijski portal

Pogoji uporabe portala

Pogoji uporabe spletne strani

Nekaj besed O nas

Smo skupina ljudi, katerih vera in življenje temeljita na Svetem pismu, ki je navdihnjeno od Boga.

več na tej povezavi: