Hits: 21
Takoj
»Ko se je množica nasitila, je Jezus takoj naročil učencem, da so šli v čoln in se peljali pred njim na drugo stran; sam naj bi medtem odpústil množice. In ko je množice odpústil, je šel na goro, da bi na samem molil. Ko se je zvečerilo, je bil tam sam. Čoln pa se je medtem oddáljil že precej stadijev od brega. Valovi so ga premetavali, kajti pihal je nasprotni veter. Ob četrti nočni straži je Jezus hodil po jezeru in prišel k njim. Ko so ga učenci videli hoditi po jezeru, so se vznemirili in rekli: ›Prikazen je.‹ Od strahu so zavpili. Jezus pa jim je takoj rekel: ›Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!‹ Peter mu je odgovóril in rekel: ›Gospod, če si ti, mi ukaži, da pridem po vodi k tebi.‹ On mu je dejal: ›Pridi!‹ In Peter je stopil iz čolna, hodil po vodi in šel k Jezusu. Ko pa je videl, da je veter močan, se je zbal. Začel se je potapljati in je zavpil: ›Gospod, reši me!‹ Jezus je takoj iztegnil roko, ga prijel in mu dejal: ›Malovernež, zakaj si podvómil?‹ In ko sta stopila v čoln, je veter ponehal. Oni pa, ki so bili v čolnu, so se mu poklonili do tal in rekli: ›Resnično, ti si Božji Sin.‹« (Evangelij po Mateju 14,22–33)
Prebrani odlomek sledi odlomku, ko je Jezus na čudežen način nasitil množico. V predhodnem odlomku smo razmišljali, da Jezus vabi učence iz cone udobja k temu, da poskrbijo za bližnje, končni cilj pa je pričevanje o kruhu življenja. Tako kot on ne dela čudežev zato, da bi nasitil lačna usta, naj bi tudi učenci prepoznali duhovno lakoto v sebi, odkrili globine vere in o njej pričevali. Vse, kar Jezus dela, se pravzaprav vrti okrog teh treh preprostih misli: zapustiti cono udobja, srečati bližnjega in pričevati o Bogu.
V današnjem odlomku pa beremo, da je Jezus spet naredil čudež, ko se je po vodi približal učencem. Želi jih zopet predramiti iz cone udobja in jih vabi v svet novega odnosa z Bogom, njim, ki jih vedno in povsod spremlja. Ta pot se zdi zapletena. Tako v Cerkvi pogosto zelo kompliciramo, ko govorimo o tem, kaj pomeni verovati. Stvar pa je zelo preprosta, čeprav težka. Kako preprosto Jezus to, kar oznanja, tudi udejanja, lahko vidimo v besedici, ki se v današnjem odstavku trikrat ponovi, ko opisuje Jezusovo delovanje. V oči me je zbodla besedica TAKOJ, in sicer:
»Ko se je množica nasitila, je Jezus TAKOJ naročil učencem, da so šli v čoln …«
»Jezus pa jim je TAKOJ rekel: ›Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!‹«
»Jezus je TAKOJ iztegnil roko, ga prijel in mu dejal: ›Malovernež, zakaj si podvómil?‹«
Stopiti iz cone udobja, brez česar ne moremo postajati njegovi učenci, je mogoče, če posnemamo Jezusovo držo, ki jo močno povzema ta preprosta besedica: TAKOJ! Ta ne izraža panike, nepremišljenosti ali neučakanosti. Nasprotno, govori o izredni živosti, v kateri se Jezus giblje. Živ je, ko dela, živ, ko govori, živ, ko razmišlja. Vedno je živ, nikoli zaspan, odklopljen, naveličan.
Po trdem delu, po čudežu, ne zadremlje, se ne zaklepeta, se ne zasanja. Živ je in v tej živosti ve, da je najbolje, da učenci odidejo, on pa bo odpustil množico. Tako bo najbolj prav, tako se ne bo brez potrebe zapletal v pregovarjanje z njimi. Čaka ga še trenutek, ki bi ga rad prebil z Očetom. Torej ni časa za cono udobja, za neko odklapljanje. Tudi po trdem delu nas Jezus vabi k živosti. Naj se ne »razlezemo«, »odklopimo« ipd. Vedno je čas za besedo TAKOJ! Po delu je delo, po delu je čas za molitev, je čas za počitek. Vse je živo, nič lenobnega ni. »Takoj« pomeni vedeti, kaj sledi in zakaj. Kaj je najbolje zanj in za bližnje.
Kako ostaja Jezus vedno živ, nam pokaže njegov hitri odziv na strah. Takoj jim pravi: »Ne bojte se …« Vedel je, kaj bo sprožil pri učencih. Vedel je tudi, kaj želi doseči. Ta hoja po vodi ni bila naključje. Preprosta besedica takoj govori o »priklopljenosti na bližnje«. Jezus ima ljudi okrog sebe vedno v zavesti. Ne izklaplja se, vidi jih, doživlja z njimi in skrbi zanje. Vedno in takoj!
Potem pa je tu še en dokaz, kako živ je Jezus v odnosih, kako vztraja daleč proč od cone udobja. Bolje ve, kaj se dogaja Petru, kot on ve zase. Ne potrebuje premisleka, kaj naj stori, ko se začne Peter utapljati. Ve, da se sam v tistem hipu ne bo več »sestavil«. Ker ni bilo vere in ker ni v veri stopal k njemu, ampak je bilo kup postavljanja, tekmovanja, preizkušanja in še česa, je Jezus pričakoval strah, ki Petra prevzame ob valovih. Takoj ve, kaj mora storiti, ker se ne izgublja v nepotrebnih občutkih kakor učenci. Takoj stegne roko in ga reši.
Zelo me nagovarja to: »Jezus je takoj iztegnil roko.« Kadar namreč pred seboj ne vidim poti, je Jezus že tukaj; če mu zaupam, me že čaka. To me pomirja in pošilja naprej, da se mi ni treba utapljati v žalosti in spominih, kjer ne vidim nikogar okrog sebe, ampak lahko res takoj stopim na pot, ki mi jo pripravlja.
Ta trikratni TAKOJ v prebranem odlomku me zelo nagovarja tudi zato, ker mi osebna izkušnja potrjuje, da tudi zares »deluje«. TAKOJ ko se odločim, da se ne bom vrtel okrog sebe in razburkanih valov, ki bi me lahko potopili, je Božja roka TAKOJ z mano in TAKOJ je vse drugače. Včasih se zdi kot pravi čudež, čeprav gre preprosto za živ stik s seboj, z drugim in z Bogom. Žal pa je pogosto med nami vse preveč »izklapljanja« in tarnanja in utapljanja v misli, kako »ne zmoremo« in kako »se nič ne da.« Ko se sami morda zalotimo v negativnem stališču, TAKOJ zapustimo razburkane valove in se TAKOJ odločimo za Božjo besedo.
Kako lep zgled nam daje Jezus v preprostem večeru. Takoj poskrbi za učence in množico. Potem pa se ne izgubi, ampak si vzame čas za molitev. Takoj vidi učence in jih pomiri, ko se prestrašijo. In Petra takoj prime za roko in mu vrne trdnost, ki jo je izgubil.
Naj bodo takšni naši dnevi in večeri, takšni naši odnosi, takšni naši dotiki. Živimo polno in brez odmorov, potem bo TAKOJ drugače.
Molitev:
Gospod, Aba, Oče, slavim in poveličujem te! Ti si zvesti Bog, ki me nežno ljubi in podpira. Ko se zazibam v svojo cono udobja, pozabim, da si ti vedno prisoten in da TAKOJ ukrepaš. Kadar se zalotim v jezi, se zavem, da moja jeza le razodeva, da ne govorim dovolj ne z bližnjimi ne s teboj. Koliko nesporazumov in podcenjevanja skrivam v sebi! Prosim te, naj moja ljubezen prihaja od tebe.
Okrepi me in razvnemi svojega Duha v mojem srcu. Gospod, pomagaj nam v našem boju – vsakdo izmed nas v življenju bije svojo bitko. Gospod, prosim te, prinašaj nam novice, prinašaj nam dobre novice o odrešenju. Gospod, primi nas za roko in nas vodi, da ne bomo zgrešili prave poti. Naj vedno stopamo naprej, vendar s tvojo pomočjo! Po Kristusu Jezusu. Amen. Božji blagoslov.
Z.M.