Hits: 111
»Kdo izmed vas, ki hoče zidati stolp, ne sede najprej in ne zračuna stroškov, ali ima dovolj, da bo zidavo končal?« (Evangelij po Luku 14,28)
Vsak si želi uspeha. Ampak kako sploh opredeliti uspeh in kako ugotovite, da ste uspešni? Merite uspeh s stanjem na bančnem računu, še posebej v času ekonomske krize, ali pa morda igrajo pri vašem uspehu tudi druge stvari pomembno vlogo, kot na primer veselje do dela, sreča v družini in lastno zdravje? Razlaga uspeha je pri vsakem posamezniku drugačna. Občutek uspeha imamo, ko smo kos izzivom. Ko nam neka reč uspe.
Kaj pa so vaši cilji za vašo družino, vas osebno? Kakšen uspeh si želite?
Težka vprašanja. Posvetna modrost temelji na domnevi, da je uspeh s pravo strategijo mogoče načrtovati. Takšno razmišljanje ni v neskladju s Svetim pismom, kot to potrjujejo tudi Jezusove besede današnjega odlomka.
Vsi imamo pred seboj v življenju dva stolpa in oba bi radi dokončali. Prvi stolp bi lahko poimenovali dobri medsebojni odnosi, drugi pa popolna svoboda.
Jezus pravi, da moramo vsi pred začetkom gradnje preračunati stroške – načrtovati, da se nam drugi ne bodo smejali, ker bomo sicer ostali na sredi gradnje. Verjetno nam je vsem jasno, da ni mogoče graditi obeh stolpov hkrati.
Bomo zgradili enega ali drugega? Obeh ne moremo dokončati. »Plačevati stroške« za gradbene kamne enega stolpa pomeni jemati sredstva drugemu stolpu. Kako? Poglejmo:
- Če hočem biti več sam, mi bo zmanjkalo časa za biti skupaj.
- Če nočem pomagati drugim, ne bom imel priložnosti za druženje in izgrajevanje odnosov.
- Če mi je vse odveč, vsaka omejitev, potem sploh ni mogoče ustvarjati skupnosti, ki temelji na kakovostnih medsebojnih odnosih.
Kakorkoli že obrnemo, če hočemo zgraditi stolp, se bo nečemu treba odpovedati. Odpoved so stroški, na katere opozarja Jezus, ko pravi:
»Kdor ne nosi svojega križa in ne hodi za menoj, ne more biti moj učenec.«
Kako se torej prav odločiti? Katero strategijo ubrati, da bomo pri gradnji stolpa uspešni?
V našem duhovnem življenju je gojenje upanja v Boga in oklepanje njega v veri ter zaupanju edina strategija za uspeh. Svet nas pogosto razočara, vendar nas lahko upanje zasidra v Božjo resnico in moč tudi v nemirnih časih.
Mihej je razumel to resničnost. Imel je strto srce, ker se je Izrael odvrnil od Boga.
»Gorje mi, ker se mi je zgodilo … Zvesti je izginil iz dežele, ni iskrenega med ljudmi.« (7,1.2)
Potem pa se je ponovno osredotočil na svoje pravo upanje:
»Jaz pa se oziram na GOSPODA, čakam na Boga moje rešitve, moj Bog me bo uslišal.« (v. 7)
Kaj je potrebno, da ohranimo upanje v težkih trenutkih gradnje našega stolpa? Mihej nam pokaže, da so to naslednje lastnosti: opazovanje, čakanje, molitev in spominjanje.
Bog namreč sliši naše klice, tudi ko nas okoliščine preobremenjujejo. V takih trenutkih je oklepanje Boga in ravnanje v skladu z našim zaupanjem v Boga naša strategija, edina strategija, ki nam bo pomagala premagati viharje v življenju in se prav odločati pri gradnji stolpa.
Kaj je torej potrebno, da ohranimo upanje v težkih trenutkih našega življenja? Opazovanje. Čakanje. Molitev. Spominjanje.
Molitev:
Aba, Oče, naš ljubeči Bog, obljubil si, da boš sidro za moje srce, ko bodo okoliščine videti brezupne. Pomagaj mi, da te lahko kličem v veri in upanju ter prepričanju, da slišiš klice mojega srca. Moj Bog, izročam ti svoje otroke. Ti si mi jih podaril, a v resnici za vedno pripadajo tebi, zate jih vzgajam in te prosim, čuvaj jih in ohranjaj za svojo slavo. Gospod, naj jih sebičnost, povzpetništvo, zloba ne odvrnejo od dobre poti. Nakloni jim moč, da se bodo znali upreti zlu, in naj bo vedno le dobrota gibalo vseh njihovih dejanj. Toliko zla je na tem svetu, Gospod! Ti veš, kako smo šibki in kolikokrat nas zlo potegne vase. Ampak ti si vedno z nami, zato se ti izročamo v tvoje varstvo. Bodi nam luč, moč in veselje na tem svetu, Gospod, da bi na tej zemlji živeli zate in bi v vso večnost vsi skupaj lahko uživali tvojo družbo. Po Kristusu Jezusu. Amen. Božji blagoslov.
Z.M.