Views: 27
Kljub temu da se lahko tudi kristjani spopadamo s preizkušnjami vere, kjer smo nagnjeni, da predvsem zaupamo vase, pa vse to še zdaleč ni razlog, da lahko kritiziramo tiste, ki se bojujejo zoper takšno skušnjavo. Poklicani smo namreč, naj jim pomagamo, da se uprejo zlu in se dvignejo proti cilju, ki je pred njimi.
Čeprav je seveda tudi res, da Božje zmage ne pridobimo z leno držo: »In Jozue reče Izraelovim sinovom: Doklej bodete leni, da ne pojdete si prilastit dežele, ki vam jo je dal Gospod, vaših očetov Bog?« (Jozue 18,3) »Gospodar njegov mu pa odgovori in reče: Hudobni in leni hlapec! Vedel si, da žanjem, kjer nisem posejal, in pobiram, kjer nisem raztresel.« (Evangelij po Mateju 25,26)
A ko pride preizkušnja, se moramo pogumno okleniti svoje vere v Gospoda Jezusa Kristusa. »Tomaž odgovori in mu reče: Gospod moj in Bog moj!« (Evangelij po Janezu 20,28)
Če si izgubil notranjo moč, sanje, navdušenje, upanje in velikodušnost, stopa pred tebe Jezus, kakor je stopil pred mrtvega sina vdove, in Gospod ti z vso svojo močjo Vstalega kliče: »Mladenič, rečem ti: Vstani!« (Evangelij po Luku 7,14)
Zato res nikoli ni odveč poudarjati in četudi se vsak dan tisočkrat spomniti, da moramo bolj zaupati v Kristusa. To je ključnega pomena, saj je od tega odvisna naša zmaga: »Ali hvala Bogu, ki nam vsekdar [VEDNO] zmago daje v Kristusu in vonjavo spoznanja svojega razodeva po nas na vsakem mestu.« (Drugo pismo Korinčanom 2,14)
Verjetno se še spomnimo dogodka, ko so učenci s čolnom pluli po Galilejskem jezeru. Naenkrat se je razbesnela nevihta in postalo je zelo nevarno, da se bodo potopili. Kje je bil Jezus? Jih bo pustil umreti? Bil je z njimi, in sicer v zadnjem delu čolna, kjer je spal. Deloval je popolnoma brezskrbno, kar je razjezilo učence, da so ga zbudili in vprašali: »Učitelj, ti ni mar, da se potapljamo?« (Evangelij po Marku 4,38) To je bilo tako, kot če bi rekli: »Ali ti ni nič mar za nas?«
Kako enostaven in nežen je bil Jezus. Tiho je vstal in zapretil vetru in razburkani vodi, da je nastala tišina. Velja poudariti, da so učenci ves čas nevihte na vso moč veslali in se trudili obvladati čoln, dokler niso bili povsem izčrpani. Šele tedaj ko so bili vsi izčrpani, so se obrnili na Jezusa in šele potem ko so videli Jezusov čudež, so spoznali, da je v Jezusu moč, ki jih lahko vodi do zmage v vsakršni preizkušnji.
Ob nekem drugem dogodku, zopet na Galilejskem jezeru, pa so bile okoliščine malo drugačne. Jezus je rekel učencem, naj odplujejo na drugo stran jezera sami, medtem ko bo on odposlal množice domov. Zopet jih je ujela nevihta. In zopet so zaupali v svoj trud: veslali so z vso močjo, ki so jo imeli. Ko jim je moč pošla, so zagledali nekoga, ki je hodil po vodi. Kdo je bil to? »Prikazen,« je rekel nekdo. Nato jim je glas odgovoril: »Jaz sem. Ne bojte se!« (Evangelij po Marku 6,50) Bil je Jezus. Znova je pomiril vihar na jezeru.
Iz teh dveh dogodkov, ki sta se zgodila na Galilejskem jezeru, se lahko naučimo, da so lahko med sabo preizkušnje podobne, a vendar je vsaka zase svoj primer. V vsaki preizkušnji se namreč naučimo nekaj novega in vsaka preizkušnja, ki jo prestanemo, prinese v naša srca veselje nove zmage. In tako vedno nove preizkušnje na nek način vedno znova »osvežijo« naše zveličanje. Zdi se, kot da bi dobili nove moči:
»Zakaj praviš, o Jakob, in govoriš, Izrael: Skrita je pot moja pred Gospodom in pravda moja gre mimo Boga mojega? 28 Ali ne veš? In nisi li slišal? Gospod je Bog večni, Stvarnik krajev zemlje; on ne opeša in se ne utrudi, nedoumna je razumnost njegova. 29 Trudnemu daje krepkosti in onemoglemu podeljuje obilo moči. 30 Pešajo res mladi in se utrujajo, in mladeniči se spotikajo in padajo; 31 oni pa, ki čakajo Gospoda, dobivajo nove moči, dvigajo se na perutih kakor orli, teko, a se ne utrudijo, hodijo, pa ne opešajo.« (Izaija 40,27–31)
Kristus, naše upanje, živi in on je najčudovitejša mladost tega sveta. Vse, česar se dotakne, postane mlado, se prenovi, se napolni z življenjem. Jezus nam sporoča: »Jaz živim in te želim živega!« On je v tebi, je s teboj in nikoli ne odide. Lahko se še tako oddaljiš, tam je Vstali, ki te kliče in čaka, da lahko znova začneš. Ko se boš čutil postaranega zaradi žalosti, zamer, strahov, dvomov ali porazov, bo tam, da ti vrne moč in upanje.
Ko pridemo v preizkušnjo, moramo vedeti, da je pomemben samo Kristus Jezus, ne pa pot ali način, kako se bomo rešili. Dovolj je vedeti, da nam bo Bog pomagal in nas bo zagotovo popeljal skozi preizkušnjo ter da bomo iz nje stopili kot zmagovalci, kajti naša vera v Kristusa je naša zmaga.
»… kajti vse, kar je rojeno iz Boga, premaga svet. In zmaga, ki premaga svet, je naša vera.« (Prvo Janezovo pismo 5,4)
Vera nam daje gotovost, da je Jezus vedno navzoč ob nas, da nas bo njegova roka prijela in potegnila iz nevarnosti. Vsi mi smo na tem čolnu in se čutimo varne, kljub našim omejenostim in slabostim. Na varnem smo predvsem tedaj, ko zmoremo priznati lasten krhki ustroj, »pasti na kolena« in častiti Kristusa.
Z.M.