Views: 51
Nahajamo se v velikonočnem času, času, ko se spominjamo največje zmage, ki jo je naša zemlja doživela v vsej svoji zgodovini, zmage nad grehom in večno smrtjo ter omogočenega dostopa do večnega življenja, ki ga je vsem nam zmagoslavno izvojeval in omogočil naš ljubljeni Jezus Kristus.
Danes želim govoriti o dostopu do večnega življenja. Da bi razumeli besedo »dostop«, berite z menoj:
Pismo Efežanom 2,11–22:
11 Zato pomnite, da so vas, ki ste v mesu pogani, ti, ki se imenujejo obrezane, a so obrezani z roko v mesu, nekoč imenovali neobrezane. 12 Pomnite torej, da ste bili v tistem času ločeni od Mesija, zunaj Izraelovega občestva in tuji zavezam obljube. Bili ste brez upanja in v svetu brez Boga. 13 Zdaj pa ste v Kristusu Jezusu vi, ki ste bili nekoč oddaljeni, postali po Kristusovi krvi bližnji. 14 Kajti on je naš mir, on, ki je iz obeh napravil eno, s tem da je podrl steno pregrade, to je sovraštvo. V svojem mesu 15 je odpravil postavo zapovedi v predpisih, da bi v sebi iz dveh ustvaril enega, novega človeka. Vzpostavil je mir 16 in po križu spravil oba z Bogom v enem telesu, ko je v svoji osebi ubil sovraštvo. 17 Prišel je, da bi oznanil mir vam, ki ste bili daleč, in mir tistim, ki so bili blizu. 18 Kajti po njem imamo oboji dostop k Očetu v enem Duhu. 19 Potemtakem niste več tujci in priseljenci, temveč sodržavljani svetih in domačini pri Bogu. 20 Sezidani ste na temelju apostolov in prerokov. Vogalni kamen pa je sam Kristus Jezus, 21 v katerem se zedinja celotna zgradba, tako da raste v svet tempelj v Gospodu. 22 Vanj se z drugimi tudi vi vzidavate za Božje bivališče v Duhu.
Svetopisemsko besedilo nas obvešča, da smo bili ločeni od Mesija, od Jezusa. Da bi lažje razumeli prebrano besedilo, vam ga bom ilustriral z zgodbo, ki sem jo doživel kot majhen otrok.
V času mojega otroštva je bila navada, da otroci nismo smeli jesti istočasno z odraslimi, temveč smo morali počakati, da se najprej oni najedo, potem pa smo lahko mi otroci pristopili k mizi.
Še vedno se živo spominjam nekega večera, ko so v naši družini večerjali najemni delavci za delo na njivi. Po celodnevnem delu so si privoščili slastno jed, ki jo je pripravila moja babica. Tako slastno so se mastili in uživali v hrani in veselem pogovoru, da so se nam otrokom močno cedile sline. Iz kota sobe sem natančno spremljal vsak njihov grižljaj mesa in postajal vse bolj nervozen, ko so izpred mojih oči izginjali slastni kosi mesa, ki jih je pripravila moja babica. Tako slastno so jedli, da sem se ustrašil, da za mene ne bo več ostal niti en košček. Začutil sem, da moram nekaj storiti. V trenutku je njihovo veselje prekinilo moje vprašanje: »Teta Barica, a boste vi še jedli?« Vsi so prasnili v smeh, ker so razumeli moje vprašanje in mojo skrb. Naenkrat me je teta Barica dvignila in me posedla v svoje naročje pri mizi. Rekla je: »Jej, sinko, kar jej.« Z vso hitrostjo sem planil nad slastne kose mesa ter z delavci, mamo in očetom okušal slast hrane. Doživljal sem polnost sreče in zadovoljstva zaradi omogočenega dostopa do pomembnega vira za življenje.
Vidite, ko sem odraščal, je bila stvar, zaradi katere včasih nisem mogel sedeti za mizo odraslih, enostavno moja starost. Toda danes, ko razkrivamo pomen velike noči in Jezusovega vstajenja z duhovnega vidika, želim, da spoznamo in obnovimo to najpomembnejšo resnico, da je nam, enako kot ga je meni omogočila teta Barica, dostop do mize omogočil Jezus Kristus s svojo smrtjo in vstajenjem, dostop do večerje z njim v nebesih in do večnega življenja.
Kaj je to, kar nas je ločilo in oddaljilo in še vedno mnoge oddaljuje od Jezusa Kristusa in večnega življenja? To je tvoj in moj greh! Greh nas je ločil. Zakaj nas je greh ločil? Zato, ker Bog ne more imeti odnosa z grehom in grešnikom. Zato Bog pravi, da je plačilo za greh smrt:
Plačilo za greh je namreč smrt; Božji milostni dar pa je večno življenje v Kristusu Jezusu, našem Gospodu. (Pismo Rimljanom 6,23)
Ker je plačilo za greh smrt, pomeni, da ima greh ceno, če se ga hočemo rešiti. Torej, to nas bo nekaj stalo! Pravzaprav ne glede na to, ali danes mi, ki smo tukaj, trdimo, da smo kristjani ali ne, Sveto pismo dejansko pravi, da smo ti in jaz in vsi krivi ZARADI greha … in plačilo za naš greh, plačilo, ki ga lahko pričakujemo od življenja v grehu, je smrt. To nam današnje berilo sporoča takole:
Zato pomnite, da so vas, ki ste v mesu pogani, ti, ki se imenujejo obrezane, a so obrezani z roko v mesu, nekoč imenovali neobrezane. 12 Pomnite torej, da ste bili v tistem času ločeni od Mesija, zunaj Izraelovega občestva in tuji zavezam obljube. Bili ste brez upanja in v svetu brez Boga.
To pomeni, da si vsak rojeni zemljan zasluži plačilo za greh, ne glede na to, ali to prizna ali ne. In to plačilo je smrt, pravi Bog. Ko pravi smrt, ne govori samo o fizični smrti, kot morda najprej pomislimo, čeprav bo zaradi greha vsak zemljan fizično umrl. Namesto fizične smrti se Bog sklicuje na duhovno smrt, tisto, ki nas bo za vedno ločila od Boga, za vso večnost.
Moramo vedeti, da Sveto pismo omenja dve različni mesti, kjer bova ti in jaz in vsak rojeni človek na tem svetu preživela večnost:
En kraj so nebesa, kraj, kjer bomo skupaj z Bogom jedli za isto mizo, uživali njegov mir in milost.
Druga možnost je pekel. Ta kraj bo brez Božje prisotnosti, za vso večnost. Ločeni od Božje milosti, ljubezni in miru.
Kako je živeti brez miru, trenutno najbolje vedo Ukrajinci, mnogi drugi naredijo samomor, ker niso ljubljeni, in kako hudo je, če ljudje niso milostni do nas …
Morda ste že slišali za pogosto vprašanje mnogih ljudi: »Ali Bog res pošilja ljudi v pekel?«
Pravilni odgovor je »Ne!« Bog ne pošilja nikogar v nebesa niti v pekel. On vsakemu samo daje možnost izbire. O tem odločamo sami. O tem odločaš ti sam.
Bog je v Jezusu Kristusu samo odpravil vse pregrade, pripravil je pot za tvojo odločitev. Ti si se že odločil ali pa se boš danes odločil, po kateri poti boš šel naprej v svojem življenju in večnosti.
Zadnje priprave in zadnje dejanje za odprto pot v nebesa se je zgodilo na križu, ko je Jezus vzkliknil zadnje besede: »Dopolnjeno je!« Jezus je omogočil vsakemu zemljanu možnost odločitve: »za nebesa« ali »za pekel«, »za skupno mizo v nebesih« ali »za večno ločitev od mize v nebesih.« Z Jezusovo smrtjo nam je BOG OČE ponudil odpuščanje grehov in pravi odnos z Bogom že tukaj na zemlji in z njim za vedno v nebesih.
Aleluja! Hvala ti, BOG OČE! To je tako velik in veličasten razlog, da danes v nepopisnem veselju, zanosu, polnosti Svetega Duha pojemo, rajamo, se veselimo, slavimo in častimo Jezusa, ki je namesto nas plačal ceno našega greha, in ta je smrt njegovega Sina Jezusa. On je umrl namesto nas. Jezusova smrt je smrt edine osebe, ki šteje kot plačilo za tvoj greh. Nobena druga smrt, ne smrt tvojega očeta, ne tvoje mame, ne tvojega pastorja, ne tvojega voditelja te ne more rešiti večne pogube, ker ni dovolj velika cena za tvoj greh.
Kako srečen bi bil, če bi ti ljubljansko sodišče danes izročilo oprostilno smrtno kazen za vse tvoje prekrške, kraje, laži, prazne besede, kletvice, tatvine, zavračanje Boga, sebičnost, pritoževanje, sovražnost, ogovarjanje, nezvestobo in vse slabo, kar si storil …
Verjamem, da bi vriskal, skakal, rajal, ploskal, se veselil …
Kako se boš zahvalil danes, ko ti Bog daje priložnost, da mu nekaj poveš v molitvi? Kako boš danes slavil, ko ti Bog sporoča in daje oprostilno sodbo, ker si sprejel dar milosti po veri v Jezusa Kristusa? Naj bo nepopisno, naj bo v zanosu, sreči, veselju, petju …
Upam, da zdaj razumeš, kako veliko in neprecenljivo vrednost ti daje vera v Jezusa Kristusa. Daje ti: »Božji milostni dar pa je večno življenje v Kristusu Jezusu, našem Gospodu,« smo prebrali v Pismu Rimljanom 6,23.
Ali kar nam pravi apostol Pavel:
13 Zdaj pa ste v Kristusu Jezusu vi, ki ste bili nekoč oddaljeni, postali po Kristusovi krvi bližnji. 14 Kajti on je naš mir, on, ki je iz obeh napravil eno, s tem da je podrl steno pregrade, to je sovraštvo. V svojem mesu 15 je odpravil postavo zapovedi v predpisih, da bi v sebi iz dveh ustvaril enega, novega človeka. Vzpostavil je mir 16 in po križu spravil oba z Bogom v enem telesu, ko je v svoji osebi ubil sovraštvo. 17 Prišel je, da bi oznanil mir vam, ki ste bili daleč, in mir tistim, ki so bili blizu. 18 Kajti po njem imamo oboji dostop k Očetu v enem Duhu. 19 Potemtakem niste več tujci in priseljenci, temveč sodržavljani svetih in domačini pri Bogu.
Bog nam je dal po Jezusu Kristusu večno življenje, darilo vseh daril:
19 Potemtakem niste več tujci in priseljenci, temveč sodržavljani svetih in domačini pri Bogu. 20 Sezidani ste na temelju apostolov in prerokov. Vogalni kamen pa je sam Kristus Jezus, 21 v katerem se zedinja celotna zgradba, tako da raste v svet tempelj v Gospodu. 22 Vanj se z drugimi tudi vi vzidavate za Božje bivališče v Duhu.
Dragi bratje in sestre, ne živimo več kot tujci in priseljenci, temveč kot domačini pri Bogu, Bog pa naj živi v naših srcih v vsej svoji polnosti! Zato velika noč ni samo največji krščanski praznik, temveč največja krščanska realnost! Če je nimaš ali ne živiš v njeni polnosti, pridi zdaj k Jezusu v veri in podaril ti bo realnost življenja tega največjega daru!
Sedaj ti bom dal možnost, da odgovoriš na malo prej zastavljeno vprašanje: Kako se boš zahvalil danes, ko ti Bog daje priložnost, da mu nekaj poveš v molitvi? Draga cerkev, zdaj je ta čas, da se svojemu Odrešeniku zahvališ za odrešenje in mu poveš, kaj ti to pomeni! Vabim te zdaj, molili bomo!
Zvonko Turinski – pastor Evangelijske krščanske cerkve v Ljubljani