Hits: 31
»Jaz sem resnična vinska trta in moj Oče je vinogradnik. Vsako mladiko na meni, ki ne rodi sadu, odstrani; in vsako, ki rodi sad, očiščuje, da rodi še več sadu. Vi ste že čisti zaradi besede, ki sem vam jo povedal. Ostanite v meni in jaz v vas. Kakor mladika ne more sama roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni. Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete storiti ničesar. Če kdo ne ostane v meni, ga vržejo proč kakor mladiko in se posuši. Te mladike poberejo in vržejo v ogenj in zgorijo. Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosíte, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo. V tem je poveličan moj Oče, da obrodite obilo sadu in postanete moji učenci.« (Evangelij po Janezu 15,1–8)
»Brez mene ne morete storiti ničesar …« Ta Jezusova radikalna trditev »Brez mene ne morete storiti ničesar …« me vedno znova spomni na moje prvo soočenje z njo. Ko razmišljam o tem, kako sem ljudem skušal spregovoriti o ljubezni do Boga. Ljubiti sebe, ljubiti bližnjega, to je še kar šlo, a kako spregovoriti o ljubezni do Boga, ki jim je tako daleč, to je bil trši oreh. Prav navedeni odlomek to dobro ponazori. V njem lahko vidimo Jezusovo jasno misel o tem, da Boga resnično potrebujemo. Brez njega ne moremo storiti ničesar. A kaj je sedaj to? Postavi pa se nam lahko vprašanje, česa ne moremo brez Jezusa, brez Boga?
Razmišljam, da brez Jezusa ne moremo narediti »tistega več« v življenju. Brez njega naši odnosi postanejo prazni, zavrtimo se v krog ugodja, užitka, pomembnosti in moči. Brez njega je naše življenje usmerjeno le v minljive stvari, ko nam te zbledijo, zbolimo, nečesa ne zmoremo, okoliščine nečesa ne dopuščajo, umremo …, je življenje prazno, krivično itd.
Ali smo sposobni »tvegati« in razmišljati tako radikalno, kot pravi Jezus? Jezus ne pravi: Brez mene nekaterih stvari ne morete storiti. Ne, on trdi, da brez njega ne moremo storiti ničesar. Ničesar! Smo slišali? Da bi to dojeli, si pomagajmo z dodatnim vprašanjem:
Kaj torej delamo, če delamo brez njega? Nič.
Če se vrnemo na prispodobo o trti, nam bo mogoče jasneje. Jezus je trta, mi mladike. Če mladika ni na trti, je suha. Lahko pa raste pred cepljenim delom in je divjak, viničje. Torej so sadovi »zanikrni, divji«. Če raste na drugi trti, ne rodi tistega, kar bi morala, je kakor plevel, ki duši gojeno kulturo v vrtu.
Kdo smo torej mi? Mladike na Jezusovi trti? Pogosto se nam zdi, da se učimo vse drugo razen tega, da moramo vsak trenutek spraševati Boga, kaj od nas pričakuje, kako naj rastemo, kakšen sad naj dajemo. In vendarle ne pozabimo, da Jezus prebiva v nas.
Jezusova trditev še lepše osvetli globlje razumevanje naše lenobe. Lenoba ni le v tem, da nič ne delamo, ampak je v tem, da ne delamo tistega, kar bi v tistem času morali delati. Le tisto delo je pravo, ki je storjeno v razumevanju Božje volje. Naj nam Bog pomaga, da mu bomo z veseljem prisluhnili, ga prav razumeli in to, kar od nas pričakuje, tudi izpolnili.
Molitev:
Dragi Kristus Jezus, prosim te, pritegni nas vedno bliže k sebi z lučjo vere. V nas vžgi željo, da si te bomo želeli tako močno, kot si te želi naš Oče. Daj nam milost, da bomo premagali ovire, zaradi katerih ostajamo daleč od tebe. Prosim te, daj nam, da bi vedno imeli kaj podariti, ko prihajamo predte. Naj naša srca ne bodo prazna, ampak polna miline in ljubezni. Pridi, Emanuel, in stopi v naše življenje, spremeni našo zimo v pomlad, razsvetli našo pot in nas osvobodi naših utvar. Gospod čudežev, pridi in nas prebudi za tvojo navzočnost. Pridi, Sin živega Boga, in nas pokliči v svojo slavo in nas popelji na poti življenja. Gospodar časa in zgodovine, usmeri naša dejanja k dobremu in nas reši življenja brez Boga. Amen. Božji blagoslov.
Z.M.