• Skip to primary navigation
  • Skip to main content
  • Skip to primary sidebar
  • Skip to footer

137.si

Krščanski medijski portal

Bog nam lahko tudi danes da mir in počitek. Počivamo lahko v zagotovilu njegove ljubezni in moči, ne glede na to, kaj se dogaja okrog nas.

  • Religija in verovanje
    • Hoja za Kristusom
    • Krščanstvo vs. politika
    • Etika in morala
    • Reformacija in Primož Trubar
  • Praktično krščanstvo
    • Dotik duše
    • Pričevanja
    • Svetopisemske vrednote
  • Naslednje generacije
    • O mladih in študentih
    • O otrocih in najstnikih
    • O zakonskih parih in družinah
    • Predzakonsko življenje
    • Ženska – dar ljubezni
  • V luči današnjih dogodkov
    • Malo slišana zgodovina
    • Aktualno – covid, družba
  • Kultura
    • Krščanska glasba
      • Ameriška slavilna glasba
      • Katarina Bordner
      • Utrip kraljestva
      • L.Y.F.E.
      • Dar srca
      • Svetnik
      • Razni izvajalci
        • Ervin Štefančič
        • Mesto na gori
    • Krščanska literatura
  • Video posnetki
    • Ženska konferenca 2020 – splet
    • CDE – Center evangelij danes
    • Vrelec – prevedena predavanja
    • Video pričevanja
    • Vprašanja o krščanstvu
You are here: Home / Malo slišana zgodovina / Ali je bil srednji vek res tako temen?

Ali je bil srednji vek res tako temen?

Hits: 25

Nobeno zgodovinsko obdobje ni bolj nerazumljeno in manj cenjeno kot srednji vek – deset stoletij, ki segajo od padca zahodnega rimskega imperija v 5. stoletju do začetka renesanse v 15. stoletju.

To še posebej velja za obdobje med letoma 1000, ko je zaradi globalne otoplitve grozdje uspevalo v Angliji in žito ob obalah Grenlandije, ko se je podvojilo število prebivalstva in obnovilo mestno življenje po celi Evropi, in 1348, ko se je otoplitev končala in je z vzhoda prišla črna smrt.

Grad Bodiam v južni Angliji

Pa si pobliže oglejmo to obdobje. In za začetek lahko najprej razčistimo z nekaterimi nesmisli.

Ljudje v srednjem veku niso verjeli, da je Zemlja ravna. Vedeli so, da je okrogla. Starodavni modreci so dejali, da je okrogla, cerkveni očetje so dejali, da je okrogla, videli so njeno senco med luninim mrkom in bila je okrogla, videli so jambore ladij, ki so izginili za obzorjem – okrogla!

Še večji nesmisel: srednji vek je bil mrk. Ravno obratno! Bil je poln barv, slavij, v katerih so sodelovali vsi meščani. Iznašli so karneval, obudili so popularne igre, ki so bile pozabljene že tisoč let. Karkoli so že počeli, pa naj so grešili, se borili, se pokorili ali se zaljubljali, potovali tisoče kilometrov daleč v Rim ali k baziliki Božjega groba – vse so počeli z žarom in energijo.

Beneški festival

Kaj dolgujemo srednjemu veku?

Kaj če bi omenili univerzo? Izumil jo je srednjeveški človek. Prvič v zgodovini tega sveta ste lahko odšli v Pariz ali Bolonjo ali Padovo ali Oxford ali Prago ali Köln in študirali pod okriljem mojstrov prava, medicine, filozofije in teologije. In vaša diploma, s katero ste postali magister ali doktor, je veljala kjerkoli v Evropi. To je bila resnično mednarodna skupnost učenjakov. Mladi Tomaž Akvinski, ki se je rodil v južni Italiji na začetku 13. stoletja, je potoval v Köln, kjer je študiral filozofijo pod okriljem filozofa in biologa Alberta Velikega, nato v Pariz, kjer je poučeval teologijo in filozofijo, nato v Rim pa spet nazaj v Francijo – in to je bilo med učenjaki pravilo, ne izjema.

Kaj če bi omenili moderno znanost? Tomažev učitelj Albert je bil biolog. Zakaj naj bi nas to presenečalo? Srednjeveški človek je verjel, da je Bog ustvaril svet kot urejeno celoto. To so izvedeli tako iz Svetega pisma kot tudi od poganskih mislecev, kakršen je bil Aristotel. Znanost ni planila na svetovno sceno šele z Galilejem. Kopernik je sicer umrl v 16. stoletju, a bil je duhovnik in astronom na poljski univerzi, ustanovljeni v srednjem veku. In ni bil prvi človek, ki je predložil idejo, da Zemlja kroži okoli Sonca. To so menili tudi drugi. Najbolj prominenten med njimi v poznem srednjem veku je bil Nikolaj iz Kuze – filozof in cerkveni kardinal.

Kaj pa arhitektura? Če je bil srednji vek teman in neveden, kako so lahko potem povsem običajni ljudje – kamnoseki, tesarji, slikarji, kiparji, steklarji – postavili najlepše in najveličastnejše stavbe, kar jih krasi zemljino obličje – gotske katedrale? Brez strašnih orodij, s škripci in vitli, gradbenim odrom in golimi rokami so zgradili čipkaste mojstrovine iz kamna in stekla, katerih notranjost preplavljajo barve in svetloba. Mi, v današnjem času, nimamo ničesar, kar bi se lahko kosalo z njihovo kompleksnostjo in lepoto.

Katedrala v Reimsu, Francija

In umetnost? Ob proučevanju starih mojstrov je srednjeveški človek ustvaril cele žanre umetnosti, kakršnih svet še ni videl. Še nikoli ni bilo ničesar takega, kakršna je Dantejeva Božanska komedija ali Chaucerjeve Canterburyjske povesti ali legende o kralju Arturju Chretiena de Troyesa ali Giottovih slik ali izredno lepega in natančnega dela iluminatorjev, ki so krasili rokopise.

Kaj jim še dolgujemo? Zahodno glasbo – izumili so naše glasbene note in zahodno harmonijo, da ponižnih pesmi, ob katerih uživamo ob božiču, niti ne omenjamo. Tradicijo lokalne samovlade – samo pomislite na mestne listine, ki jih najdete po celi Evropi. Svobodna združenja mož, ki so se povezali za skupno dobro: menihi, obrtniki, člani laičnih združenj, ki so se posvetili dobrim delom, ljudje, ki so ustanavljali šole, sirotišnice in bolnišnice.

Namesto z izrazom temni srednji vek, ki ga tako radi uporabljamo, bi srednji vek bolje označili z izrazom briljantni vek – izjemen čas napredka znanosti in umetnosti, od filozofije do medicine.

Pravzaprav smo mi – v enem ključnem pogledu – manj civilizirani kot ljudje, ki so skrbeli za človeški obstoj pred tisoč leti: mi zavračamo dosežke svojih prednikov in jih ne dosegamo, oni so častili svoje prednike in jih presegli.

Poezija v kamnu in steklu, namenjena slavi Gospodovi. Sainte Chapelle, Pariz 

Prevod in priredba po Anthonyju Esolenu s Prager University (https://www.prageru.com/video/how-dark-were-the-dark-ages).

Prispevek pripravil Robert Pevec

Primary Sidebar

Naš vsakdanji kruh

1440 – Good news – v angleščini

Utrip Kraljestva – NOVO

Tisto noč – Odmev slavljenja

Še več pesmi, ki jih pripravljamo za vas.

Malo slišana zgodovina

Kaj je bilo razsvetljenstvo?

Sodobna znanost, medicina, politična svoboda, tržno gospodarstvo – vse to naj bi, tako nam vsaj … Preberi še več about Kaj je bilo razsvetljenstvo?

Še več člankov

Reformacija na Slovenskem

Nekatera nova spoznanja o reformaciji v Idriji

O obdobju reformacije v Idriji je bilo že precej napisanega. Ker me tematika tudi osebno zanima mi … Preberi še več about Nekatera nova spoznanja o reformaciji v Idriji

Vprašanja o krščanstvu – Video

Kaj pomeni ljubiti? – Vinko Ošlak in Benjamin Hlastan

Preglej še več odgovorov.

Zgodbe življenja

Živim, da ga slavim. Tadejeva zgodba

"Če jaz v tem trenutku umrem, ali bom šel v nebesa?" Je bilo eno od zanimivih Tadejevih razmišljanj

Še več pričevanj

Zakonska problematika

Kako izbrati pravega partnerja?

Predavanje Philip Yancey – Antonov dom

https://www.youtube.com/watch?v=nldfCWDRpTc

Desi Maxwell – tečaj krščanstva

Desi Maxwell – 8. predavanje, V telesu

Kaj so grški arhitekti pri gradnji svojih bivališč in templjev uporabljali kot glavni model ali … Preberi do konca. about Desi Maxwell – 8. predavanje, V telesu

Še več predavanj

Igrajmo ŠTRBUNK

Footer

Sorodne povezave

Društvo Zaživi življenje

Društvo Vesela novica

Vrla žena

Štrbunk – družabna igra za vas

Društvo Več

Sorodne povezave

Slovenska slavilna glasba

Prevodi slavilne glasbe

Pišite nam na elektronski naslov:

137. si Krščanski medijski portal

Pogoji uporabe portala

Pogoji uporabe spletne strani

Nekaj besed O nas

Smo skupina ljudi, katerih vera in življenje temeljita na Svetem pismu, ki je navdihnjeno od Boga.

več na tej povezavi: