Hits: 31
Nobeno zgodovinsko obdobje ni bolj nerazumljeno in manj cenjeno kot srednji vek – deset stoletij, ki segajo od padca zahodnega rimskega imperija v 5. stoletju do začetka renesanse v 15. stoletju.
To še posebej velja za obdobje med letoma 1000, ko je zaradi globalne otoplitve grozdje uspevalo v Angliji in žito ob obalah Grenlandije, ko se je podvojilo število prebivalstva in obnovilo mestno življenje po celi Evropi, in 1348, ko se je otoplitev končala in je z vzhoda prišla črna smrt.
Pa si pobliže oglejmo to obdobje. In za začetek lahko najprej razčistimo z nekaterimi nesmisli.
Ljudje v srednjem veku niso verjeli, da je Zemlja ravna. Vedeli so, da je okrogla. Starodavni modreci so dejali, da je okrogla, cerkveni očetje so dejali, da je okrogla, videli so njeno senco med luninim mrkom in bila je okrogla, videli so jambore ladij, ki so izginili za obzorjem – okrogla!
Še večji nesmisel: srednji vek je bil mrk. Ravno obratno! Bil je poln barv, slavij, v katerih so sodelovali vsi meščani. Iznašli so karneval, obudili so popularne igre, ki so bile pozabljene že tisoč let. Karkoli so že počeli, pa naj so grešili, se borili, se pokorili ali se zaljubljali, potovali tisoče kilometrov daleč v Rim ali k baziliki Božjega groba – vse so počeli z žarom in energijo.
Kaj dolgujemo srednjemu veku?
Kaj če bi omenili univerzo? Izumil jo je srednjeveški človek. Prvič v zgodovini tega sveta ste lahko odšli v Pariz ali Bolonjo ali Padovo ali Oxford ali Prago ali Köln in študirali pod okriljem mojstrov prava, medicine, filozofije in teologije. In vaša diploma, s katero ste postali magister ali doktor, je veljala kjerkoli v Evropi. To je bila resnično mednarodna skupnost učenjakov. Mladi Tomaž Akvinski, ki se je rodil v južni Italiji na začetku 13. stoletja, je potoval v Köln, kjer je študiral filozofijo pod okriljem filozofa in biologa Alberta Velikega, nato v Pariz, kjer je poučeval teologijo in filozofijo, nato v Rim pa spet nazaj v Francijo – in to je bilo med učenjaki pravilo, ne izjema.
Kaj če bi omenili moderno znanost? Tomažev učitelj Albert je bil biolog. Zakaj naj bi nas to presenečalo? Srednjeveški človek je verjel, da je Bog ustvaril svet kot urejeno celoto. To so izvedeli tako iz Svetega pisma kot tudi od poganskih mislecev, kakršen je bil Aristotel. Znanost ni planila na svetovno sceno šele z Galilejem. Kopernik je sicer umrl v 16. stoletju, a bil je duhovnik in astronom na poljski univerzi, ustanovljeni v srednjem veku. In ni bil prvi človek, ki je predložil idejo, da Zemlja kroži okoli Sonca. To so menili tudi drugi. Najbolj prominenten med njimi v poznem srednjem veku je bil Nikolaj iz Kuze – filozof in cerkveni kardinal.
Kaj pa arhitektura? Če je bil srednji vek teman in neveden, kako so lahko potem povsem običajni ljudje – kamnoseki, tesarji, slikarji, kiparji, steklarji – postavili najlepše in najveličastnejše stavbe, kar jih krasi zemljino obličje – gotske katedrale? Brez strašnih orodij, s škripci in vitli, gradbenim odrom in golimi rokami so zgradili čipkaste mojstrovine iz kamna in stekla, katerih notranjost preplavljajo barve in svetloba. Mi, v današnjem času, nimamo ničesar, kar bi se lahko kosalo z njihovo kompleksnostjo in lepoto.
In umetnost? Ob proučevanju starih mojstrov je srednjeveški človek ustvaril cele žanre umetnosti, kakršnih svet še ni videl. Še nikoli ni bilo ničesar takega, kakršna je Dantejeva Božanska komedija ali Chaucerjeve Canterburyjske povesti ali legende o kralju Arturju Chretiena de Troyesa ali Giottovih slik ali izredno lepega in natančnega dela iluminatorjev, ki so krasili rokopise.
Kaj jim še dolgujemo? Zahodno glasbo – izumili so naše glasbene note in zahodno harmonijo, da ponižnih pesmi, ob katerih uživamo ob božiču, niti ne omenjamo. Tradicijo lokalne samovlade – samo pomislite na mestne listine, ki jih najdete po celi Evropi. Svobodna združenja mož, ki so se povezali za skupno dobro: menihi, obrtniki, člani laičnih združenj, ki so se posvetili dobrim delom, ljudje, ki so ustanavljali šole, sirotišnice in bolnišnice.
Namesto z izrazom temni srednji vek, ki ga tako radi uporabljamo, bi srednji vek bolje označili z izrazom briljantni vek – izjemen čas napredka znanosti in umetnosti, od filozofije do medicine.
Pravzaprav smo mi – v enem ključnem pogledu – manj civilizirani kot ljudje, ki so skrbeli za človeški obstoj pred tisoč leti: mi zavračamo dosežke svojih prednikov in jih ne dosegamo, oni so častili svoje prednike in jih presegli.
Prevod in priredba po Anthonyju Esolenu s Prager University (https://www.prageru.com/video/how-dark-were-the-dark-ages).
Prispevek pripravil Robert Pevec