Views: 194
Vsi potrebujemo ljubezen in spoštovanje. To pridigam in učim. Nočem dogmatično trditi, da mož ne potrebuje ljubezni. Prav tako neizpodbitno ne trdim, da žena ne potrebuje spoštovanja.
Vendarle pa vrstica 5:33 v Pismu Efežanom pravi, da mora mož ljubiti svojo ženo in žena spoštovati svojega moža, v čemer vidimo pomenljivo razliko. Morda lahko odgovorimo tako: čeprav vsi potrebujemo tako ljubezen kot spoštovanje, kakor vsi potrebujemo vodo in hrano, pa ima žena vendarle večjo potrebo po ljubezni, mož pa ima občutnejšo potrebo po spoštovanju. Povedano drugače, ona pogosteje v svojem zakonu krčevito hrepeni po moževi ljubezni, a mož je željan spoštovanja svoje žene.
Od kod izvirajo ti občutki?
Odgovor najdemo v grškem prevodu Svetega pisma. Samo možu je zapovedano, naj z brezpogojno (tj. agape) ljubeznijo ljubi svojo ženo, medtem ko Bog ženi ni zapovedal, naj z agape ljubeznijo ljubi svojega moža. (Agape ljubezen je brezpogojna ljubezen ali božji podobna ljubezen). Videti je, da je Bog ustvaril ženino naravo tako, da lahko bolj naravno intimno ljubi. V njeni naravi je – če povzamemo – večja želja po negovanju, hranjenju ter skrbi za bližnje. Materinski čut je bistvo ženske narave. To pa ne pomeni, da so vsi očetje manj skrbni kot vse matere, temveč da je večina očetov manj skrbnih od mater. Bog je ustvaril naravo matere, da hrani in neguje, kar se odraža tudi v vlogi žene. Bog je ustvaril njeno naravo, da ljubi svojega moža.
Po drugi strani pa je Bog ukazal možu, naj ljubi svojo ženo z agape ljubeznijo. Zdi se, kot da mož ne ljubi tako naravno, kot ljubi žena v intimnih odnosih. Torej Bog razodeva možu, da se mora bolj potruditi v ljubezni do svoje žene, kot se mora žena truditi za ljubezen do moža. Kar žena počne že po naravi (tako je ustvarjena od Boga, da ne bi sebi pripisovala te danosti), mora mož izvrševati zaradi Božje zapovedi in z večjim vloženim trudom (napor Bog dovoli, ne da bi za to krivili moža).
Kaj vse to pomeni? Med zakonskim prepirom se večina mož čuti zagotovo ljubljenih od svojih žena (zaradi njene izrazito ljubeče narave) in večina žena je manj prepričanih v ljubezen svojih mož (zaradi njihove manj ljubeče narave). Mož zlahka vidi ljubezen v duhu svoje žene, zato se o njeni ljubezni ne sprašuje..
Zakaj se torej mož negativno odzove med zakonskim prepirom in postane potrt, če se zaveda, da ga žena ljubi? Zato, ker misli, da ga ne mara in da ga ne spoštuje. Na žalost mnogo žena reče: »Ljubim te, vendar te zdaj ne spoštujem.« Ker je manj ljubeč, kot bi moral biti, se ji zdi, da si ne zasluži njenega spoštovanja. Seveda on vzklikne: »Ne zaslužim si tega nespoštovanja! Vsi me spoštujejo razen tebe!« Zaradi tega on hrepeni po ženinem spoštovanju. Redko, če sploh kdaj, reče: »Ne ljubiš me,« saj ve, da ga ljubi. Če bi ji rekel, da ga ne ljubi, bi bilo to nasprotovanje njeni naravi in ona bi se pretirano čustveno odzvala.
Naj dodam, da ker mož že po naravi manj ljubi, žena prepoznava področja, kjer bi se moral spremeniti. Skrbi zanj in mu hoče pomagati. Čez čas mu pove, na katerih področjih bi se moral spremeniti. Če se bi on spremenil v bolj ljubečo osebo, bi to povzročilo, da bi se njun zakon izboljšal, saj bi ga ona še bolj ljubila.
Po minulih mesecih in letih je še vedno videti, kot da on ljubi manj kot ona. Njene kritike se spremenijo v kritiziranje. Ni videti, da bi se odzival, zato se vse bolj pritožuje. Te njene stalne pritožbe in kritiziranje delujejo nanj kot zaničevanje njegove osebnosti. Mož čuti, da ga ona ne sprejema, ne odobrava in ga ne spoštuje kot človeka.
Toda to ima tudi drugo plat. Zakaj je Bog ženi izrecno zapovedal, naj moža spoštuje, možu pa tega ni zapovedal v odnosu do žene? Očitno ona po naravi manj spoštuje kot njen mož. Z drugimi besedami: Bog ni ukazal možu spoštovanja, ker ga je ustvaril, da živi spoštljivo. V njegovi naravi je, da spoštljivo ravna in se vede – to drži vsaj za večino mož. Vendar pa žena po naravi ne izkaže spoštovanja, kadar se ne počuti ljubljena. Povedano drugače: zanjo je naravno, da ljubi, kar pa ne velja za spoštovanje! Ta resnica se izkaže, ko mi žena reče, naj definiram, kaj pomeni beseda spoštovanje. Odgovorim ji z vprašanjem: »No, naj te vprašam, če veš, kaj je nespoštovanje?« Vsaka žena bo rekla: »Oh da, se mi že svita.« Večina žena po naravi čuti nespoštovanje in mnoge tudi izkažejo zaničevanje, razen če se potrudijo paziti na svoje vedenje in na izbiro besed.
Podobno velja, da mož po naravi ljubi manj, še posebno takrat, ko se počuti nespoštovanega. Z drugimi besedami, to pomeni, da mu je po naravi dano, da spoštuje, ni mu pa dano, da po naravi sami tudi ljubi. Tako mož po svoji naravi izkaže grobost in sovražnost, ko mu žena izkaže nespoštovanje.
Ob koncu dneva pa v večini zakonov mož občuti potrebo po spoštovanju, saj je prepričan le v njeno ljubezen. In on občuti ženino naravno nagnjenost, da pokaže nespoštovanje, ko se ne počuti ljubljena. Žena pa čuti potrebo po ljubezni, ker ni prepričana, da jo ljubi, saj on po naravi ne ljubi tako, kot ljubi ona. In on je po naravi neljubeč, ko se čuti nespoštovan. Tako dobimo začarani krog: brez ljubezni se ona obnaša nespoštljivo in brez spoštovanja se on odziva neljubeče!
Nihče ne zanika, da vsi potrebujemo ljubezen enako kot spoštovanje. Toda posplošeno rečeno, temelječ na Efežanih 5:33, žene lažje ljubijo kot spoštujejo in možje lažje spoštujejo kot ljubijo. Torej ima ona večjo potrebo po moževi ljubezni in on ima občutno večjo potrebo, da ga žena spoštuje. Če zavrnemo to idejo, ker zveni stereotipno, ne bomo razumeli, kaj se dogaja v ženinem duhu in naša žena ne bo razumela nas.
Avtor omenjenega besedila je napisal že mnogo knjig. Izbrani tekst smo prebrali v knjigi Ljubezen in spoštovanje.
Avtorske pravice 2010 Love and Respect Ministry inc. Emerson E. Eggerichs poseduje: Zaživi življenje, društvo za osebnostni razvoj otrok, mladine in odraslih.