Views: 86
Zgodovino pišejo ljudje. Med njimi je bil tudi veliki admiral avstro-ogrske mornarice.
Ko smo nekateri, že nekoliko starejši, še hodili v šolo, smo le bore malo izvedeli o slovenski zgodovini. Večinoma se je o njej molčalo, ali pa so nam razložili, da smo bili Slovenci narod delavcev in kmetov s posameznimi kulturniki in »kulturniki«. Mlajšim generacijam pa dandanes v šoli pogosto še tega ne povedo.

A ni bilo vedno tako. V preteklosti so se pojavile številne močne in pomembne osebnosti, o katerih pa, žal, največkrat vemo bore malo ali nič. Ena takih osebnosti, za katero ve le malokdo v Sloveniji, je bil tudi Anton Haus.
Anton Haus se je rodil leta 1851 v Tolminu. Njegov oče je bil graščinski oskrbnik, njegov ded pa je nekaj časa v Tolminu opravljal tudi naloge župana. Po nekajletnem življenju v Tolminu se je družina preselila v Belo krajino blizu Metlike. V družini so bili štirje otroci, Anton je imel še brata in dve sestri.
V Novem mestu je obiskoval ljudsko šolo in prvih pet razredov srednje šole, šestega pa je končal v Ljubljani. Kot eden najboljših dijakov ljubljanske gimnazije se je leta 1869 vpisal na cesarsko pomorsko akademijo v Trstu, po končanem šolanju pa vstopil v avstrijsko cesarsko-kraljevo vojno mornarico.
Ker je bil znan po odgovornem in preudarnem delu, je hitro napredoval. Leta 1873 je postal praporščak linijske (bojne) ladje in leta 1876 navigacijski častnik. Prizadevnega in razgledanega mladega častnika (Haus je poleg slovenskega in nemškega jezika govoril tudi italijanščino, angleščino, portugalščino, francoščino, latinščino in grščino ter igral klavir) je opazil in podpiral sam poveljnik avstrijske eskadre v Boki Kotorski, kontraadmiral Alexander Eberan von Ebernhorst.
Leta 1881 je bil Haus imenovan za člana komisije za opis obale, s sedežem v Trstu, ki je pripravljala natančne zemljevide tedanje avstro-ogrske obale za potrebe vojne mornarice.
Maja naslednjega leta je napredoval v poročnika linijske ladje in zaupano mu je bilo samostojno poveljstvo torpedovke.
Leta 1885 je bil na osemmesečni misiji v Indiji, 1886 pa je pričel s poučevanjem na Reki, na tamkajšnji cesarski pomorski akademiji. V tem času je napisal tudi knjigo Osnove oceanografije in morske meteorologije.
Avgusta 1887 se je šestintridesetletni Haus poročil s svojo tridesetletno sestrično Anno Trenz. V zakonu so se jima rodili štirje sinovi.
1894 je bil povišan v kapitana korvete, 1896 pa v kapitana fregate. Januarja 1901 je bil med plovbo proti Kitajski povišan v kapitana linijske ladje, v drugi polovici junija pa je bil v Šanghaju imenovan za poveljnika celotnega avstro-ogrskega ladjevja v azijskih vodah.
Leta 1902 se je srečal s prestolonaslednikom Francem Ferdinandom, konec leta pa je prevzel vodenje mornariške sekcije vojnega ministrstva na Dunaju. Leta 1905 je bil povišan v čin kontraadmirala in določen za poveljnika rezervne eskadre v Pulju, glavnem pomorskem oporišču monarhije.
Februarja 1907 je bil kot strokovnjak za tehnične zadeve imenovan za člana avstro-ogrske delegacije na II. mirovni konferenci v Haagu, kjer mu je prav prišlo poznavanje številnih jezikov, vendar je kmalu spoznal, da se ne znajde v političnih lobiranjih in prepirih. Novembra naslednje leto je postal pomočnik poveljnika aktivne eskadre v Pulju in je s tem imenovanjem praktično obvladoval večino avstro-ogrske vojne flote, za svoje delo pa je bil neposredno odgovoren poveljniku mornariške sekcije vojnega ministrstva. Septembra 1910 je postal predsednik mornariško-tehnične komisije v Pulju, 1. novembra je bil povišan v čin viceadmirala vojne mornarice, od leta 1912 pa je opravljal službo mornariškega inšpektorja.
Ko se je poveljnik mornariške sekcije vojnega ministrstva, admiral Rudolf von Montecuccoli, leta 1913 uradno upokojil, je bil Haus povišan v čin admirala. Postal je vrhovni poveljnik vojne mornarice, opravljal pa je tudi naloge vodje mornariške sekcije vojnega ministrstva.
Po atentatu na prestolonaslednika nadvojvodo Franca Ferdinanda in njegovo soprogo Zofijo v Sarajevu so trupli pokojnikov z bojno ladjo SMS Viribus Unitis prepeljali iz Splita v Trst. Organizacija prevoza je potekala pod neposrednim poveljstvom admirala Antona Hausa, ki se je tudi udeležil pogreba.
Haus je že na začetku vojne videl Italijo kot največjo sovražnico Avstro-Ogrske, saj je bil globoko prepričan, da ne bo dolgo ostala nevtralna. Slabo leto dni po začetku vojne je Italija preklicala nevtralnost in napovedala vojno Avstro-Ogrski. Novica o tem je dosegla Pulj popoldne 23. maja 1915. Zvečer istega dne, samo štiri ure po prejetem sporočilu, je avstro-ogrska mornarica izplula proti Italiji in naslednji dan s topovi obstreljevala Ancono ter še nekaj drugih italijanskih obalnih mest, mornariško letalstvo pa je napadlo industrijske dele Benetk.
1. maja 1916 je bil tedaj štiriinšestdesetletni admiral Haus povišan v čin velikega admirala, kar je bil najvišji čin avstro-ogrske vojne mornarice. V celotni zgodovini avstrijske mornarice je bil Haus edini mornariški častnik, ki mu je bil za življenja podeljen ta najvišji čin, z izjemo članov vladarske rodbine, ki jim je najvišji čin pripadel zaradi njihovega rodu.
Petinšestdesetletni veliki admiral Haus se je v začetku februarja 1917 med vožnjo z Dunaja v neogrevanem vagonu vlaka prehladil, zbolel in 8. februarja v Pulju, na krovu admiralske ladje SMS Viribus Unitis, zaradi pljučnice umrl. Cesar Karel I. je ob novici o njegovi smrti ukazal vojni mornarici na vseh ladjah spustiti zastave na pol droga.
Pogreba priljubljenega velikega admirala na puljskem mornariškem pokopališču so se udeležile številne najpomembnejše osebnosti dvojne monarhije, tudi cesar Karel I. in celotno vrhovno poveljstvo vojne mornarice.
Lep dosežek za slovenskega dečka iz Tolmina, kajne?
Robert Pevec