Hits: 39
Poznavalci ocenjujejo, da se pesem Dar milosti letno izvaja približno deset milijonov krat, zato ne preseneča dejstvo, da se je znašla tudi med mojimi bolj priljubljenimi pesmimi. Njena melodija prebudi pesem tudi v mojem srcu, njeno besedilo prinaša upanje in globoko hvaležnost. Posebno sporočilo pa nosi tudi njena zgodovina.
Besedilo za eno najbolj prepoznavnih himen je leta 1772 izšlo iz srca, uma in izkušenj Angleža Johna Newtona, ki se je v zgodovino zapisal kot trgovec s sužnji. Preživel naj bi precej nesrečno in težavno otroštvo, saj je njegova mati umrla v njegovem ranem otroštvu, nato pa je po očetovem vzoru svojo življenjsko kariero gradil s tem, da je po vsej afriški obali iskal sužnje in jih prodajal za dobiček. Na nekem potovanju sta Newton in njegova posadka naletela na silovito nevihto, ki je nekatere od njih odnesla čez krov, druge pa utopila. Z obema rokama, pripetima na ladjino krmilo, je Newton zaklical k Bogu in rekel: »Gospod, usmili se nas.« Po enajstih urah boja z neustrašno nevihto se je morje umirilo in del posadke je preživel. Sredi razburkane nevihte, ko so mnogi okoli njega izgubili boj, so v Newtnovem srcu vzplamtele besede, ki glasno odzvanjajo še danes:
Dar milosti presrečen zrem, me greha je otel.
Sem bil izgubljen, zdaj najden sem in slep sem ozdravel.
Nekoč živel sem izgubljen, sedaj se ne bojim.
Iz smrti vstal sem prerojen, za Jezusa živim.
Ta milost me je prek težav, nevarnosti in zmot
vodila varno iz daljav, domov mi kaže pot.
Svobodo, upanje imam, srce si to želi.
Se Jezusu za to predam, On duši lek deli.
Ko se seznanimo z okoliščinami nastanka te pesmi, ima njeno besedilo za nas zagotovo globlji pomen in ne predstavlja zgolj zlajnanih besed, ki jih je nekoč nekdo napisal iz hvaležnosti. Včasih soočen s smrtjo, spet drugič slep za resničnost, Newton toliko bolj prepričljivo ubesedi svoje izkušnje v frazi »Dar milosti.«
Moderni svet je prinesel ogromno sprememb. Tehnološki razvoj, napredek v znanosti, ustoličenje civiliziranosti in dosledno zagotavljanje človekovih pravic so nam dali vtis, da smo nepremagljivi. Življenje je po eni strani enostavnejše, prijetnejše in bolj udobno. Vse opisane spremembe pa so nas obenem pahnile v tako nepredvidljiv položaj, ki se zna čez noč povsem spremeniti. Zadnji dve leti se učimo živeti drugače. V trenutku se je pojavil virus, ki je ustavil ves svet, medsosedski spor dveh držav je čez noč prerasel v vojno z daljnosežnimi posledicami. Čeprav prepričani, da stojimo trdno, smo hitro ugotovili, da se nam tla pod nogami tresejo, in da smo v resnici izgubljeni.
Redkokdo je do teh dogodkov ravnodušen. Hitro se nam zgodi, da nas strah pred prihodnostjo ohromi in prevzame naše razmišljanje. Tudi sama sem se pogosto znašla v začaranem krogu negativnih misli, ko sem se ukvarjala zgolj s paničnim iskanjem rešitev za moje namišljene scenarije prihodosti. Spomnim se neprespane nedeljske noči, ko sem vso noč kovala varnostni načrt za svojo družino, se borila proti ideji, da bi moral moj otrok živeti v strahu zaradi vojne nevarnosti in se potila ob misli, da bi lahko izubili vse in vsakogar. Noči ni in ni bilo konec, jutra ni bilo. Panika v moji notranjosti pa močnejša, scenarij vse bolj črn in primernih rešitev vse manj.
Sredi borbe z lastnimi mislimi, v besnenju viharja strahu, ki mi ni pustil spati, pa sem se v kotičku svojih misli uspela spomniti Božjih obljub: »Nikakor te ne bom pustil samega. Nikakor te ne bom zapustil« (Hebrejcem 13,5), »Nikar se ne boj, saj sem te odkupil, poklical sem te po imenu: moj si! Ko pojdeš čez vodo, bom s teboj, ko čez reke, te ne poplavijo, ko pojdeš skoz ogenj, ne zgoriš in plamen te ne bo ožgal« (Izaija 43,1b-2). Gospod svojih obljub ne prelomi. Ne more jih, ker je od vekomaj zvest in vedno dober. Tudi v besnenju najhujšega viharja Bog zna umiriti naše srce in priskrbi rešitev.
Informacije, s katerimi nas obsipavajo mediji, nas zaslepijo, v poplavi negativnih novic smo pogosto povsem izgubljeni. Podobno kot je bil Newton sredi nevihte. Pa vendar lahko skupaj z njim vzkliknemo, da imamo svobodo, upanje in mir, saj nam jih ne glede na okoliščine daje vera v Jezusa Kristusa. »Tat prihaja zato, da krade, kolje in uničuje« (Janez 10,10). Želi nam ukrasti veselje nad tem, da živimo lepo, ubiti voljo in optimizem ter uničiti vero in gotovost, da ima Jezus vse v oblasti. Namesto teh pasti pa nam Jezus obljublja življenje v polnosti.
Da lahko ne glede na vse spremembe v trenutnem svetu in kljub vsemu negativizmu, ki trenutno preveva svet, vzklikamo, da smo nekoč živeli v strahu, sedaj pa se ne bojimo, je resnično dar milosti. Ker je dar, je danes na voljo vsakomur. Zato iz srca želim, da bo vsak bralec ob ponavljanju že tolikokrat slišane pesmi »Dar milosti« od Boga sprejel to darilo in zaživel prerojen v upanju in zmagi.
Moja iskrena molitev je, naj bo vsakomur dan milostni dar osvoboditve od bremen, ozdravitve zaslepljenih oči in miru nad besnenjem strahu in panike. Naj naša srca izpolni pripev, ki ga je stari himni dodala posodobljena različica:
Prost sem verig, svoboden sem!
Moj Bog, Zveličar, me rešil je!
Zdaj kakor val preplavlja me
ljubezen večna, milostna.
Avtorica: Tina Grabar Bojnec