Hits: 35
Božja dobrota
»Dober človek prinaša iz dobrega zaklada svojega srca dobro, hudoben pa iz hudobnega húdo; iz preobilja srca govorijo namreč njegova usta.« (Evangelij po Luku 6,45)
Marsikdo si želi biti dober. Vendar je v tem svetu težko biti dober. Številni ljudje so namreč »brez ljubezni do dobrega.« (Drugo pismo Timoteju 3,3) Morda ravnajo v skladu s svojimi merili za to, kar je prav in kar narobe, in tako pravzaprav »dobremu pravijo hudo in hudemu dobro.« (Izaija 5,20) Poleg tega se vsi bojujemo z negativnimi vplivi svoje preteklosti in nepopolnosti.
Na srečo lahko vsi razvijamo dobroto! Je del sadu Svetega Duha in ta Duh je močnejši od katere koli ovire znotraj ali zunaj nas, s katero bi se morda srečali. Preglejmo podrobneje, kaj je dobrota in kako lahko to lastnost izkazujemo v še večji meri.
Enostavno rečeno, dobrota je lastnost nekoga, ki je dober. To je moralna vrlina brez pokvarjenosti ali česa slabega. Dober človek vedno išče priložnosti, da bi drugim pomagal in jim naredil kaj dobrega.
Verjetno smo vsi že videli, da so nekateri pripravljeni delati dobro svojim družinskim članom in prijateljem. Toda ali je to dovolj?
»Če torej vi, ki ste hudobni, znate svojim otrokom dajati dobre darove, koliko bolj bo vaš Oče, ki je v nebesih, dajal dobro tem, ki ga prosijo.« (Evangelij po Mateju 7,11) Vsi smo žal omejeni v tem, koliko dobrote lahko izkazujemo, saj Sveto pismo pravi, da »na zemlji ni pravičnega človeka, ki dela dobro in nikoli ne greši.« (Pridigar 7,20) Apostol Pavel je iskreno priznal: »Vem namreč, da v meni, to je v mojem mesu, ne prebiva nič dobrega.« (Pismo Rimljanom 7,18) Torej se moramo po pomoč obrniti na Vir dobrote, če želimo razvijati to lastnost.
Bog postavlja merila glede tega, kaj je dobro. O njem beremo: »Dober si in delaš dobro, úči me svojih zakonov.« (Psalm 119,68) Poglejmo ta dva vidika Gospodove dobrote, omenjena v tej vrstici.
Bog je dober. Dobrota je neločljiv del Božje osebnosti. Razmislimo o tem, kaj se je zgodilo, ko je Bog rekel Mojzesu: »Storil bom, da bo šla pred tvojim obličjem vsa moja dobrota.« Ko je Bog pokazal Mojzesu svojo slavo, tudi dobroto, je Mojzes slišal naslednje besede: »GOSPOD, GOSPOD, usmiljen in milostljiv Bog, počasen v jezi in bogat v dobroti in zvestobi, ki ohranja dobroto tisočem, odpušča krivdo, upornost in greh, toda nikakor ne oprosti krivde, ampak obiskuje krivdo očetov na sinovih in na sinov sinovih, na tretjih in na četrtih.« (Druga Mojzesova knjiga 33,19; 34,6.7) Torej lahko upravičeno verjamemo, da je dobrota prisotna v vsakem vidiku Božje osebnosti. Čeprav je bil Jezus dober bolj kot kateri koli človek, je rekel: »Nihče ni dober razen enega, Boga.« (Evangelij po Luku 18,19). Ja, to je rekel tisti, ki je hkrati zase rekel: »Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce. Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene.« (Evangelij po Janezu 10,11.14) Mar je k taki dobroti mogoče še kaj dodati?
V stvarstvu vidimo dokaze Božje dobrote. Vsa Božja dela so dobra. Dobrota je očitna v vsem, kar Bog dela. »Gospod je dober do vseh in njegovo usmiljenje počiva na vseh njegovih delih.« (Psalm 145,9) Bog je pri izkazovanju dobrote nepristranski, zato je ljudem dal življenje in vse, kar za življenje potrebujejo. (Apostolska dela 14,17) Njegova dobrota je razvidna tudi iz tega, da nam odpušča. Psalmist je napisal: »Zakaj ti, Gospod, si dober in odpuščaš, ti si poln dobrote do vseh, ki te kličejo.« (Psalm 86,5) Prepričani smo lahko, da »Bog ne bo odrekel ničesar dobrega tem, ki živijo brezgrajno.« (Psalm 84,11) Ustvarjeni smo po Božji podobi, zato smo lahko dobri ljudje in delamo dobro. (Prva Mojzesova knjiga 1,27) Kljub temu pa nas Božja beseda spodbuja: »Učite se delati dobro.« (Izaija 1,17) Toda kako lahko razvijamo to privlačno lastnost? Razmislimo o treh načinih, kako lahko to storimo.
Prvič, molimo za Svetega Duha, saj lahko kristjani šele z njegovo pomočjo razvijamo pravo dobroto. (Pismo Galačanom 5,22) Res, Sveti Duh nam zagotovo lahko pomaga, da ljubimo to, kar je dobro, in sovražimo to, kar je hudo. (Pismo Rimljanom 12,9) Pravzaprav Sveto pismo pravi, da nas lahko Bog utrdi »v vsakem dobrem delu in besedi.« (Drugo pismo Tesaloničanom 2,16.17)
Drugič, morali bi brati Božjo navdihnjeno besedo. Ko to delamo, nas Bog lahko pouči o »celotni poti dobrega« in nas usposobi »za vsako dobro delo«. (Pregovori 2,9; Drugo pismo Timoteju 3,17) Ko beremo Sveto pismo in o prebranem poglobljeno premišljujemo, bomo svoje srce napolnili z dobrimi stvarmi o Bogu in njegovi volji. Tako povečujemo svoje duhovne zaklade, ki nam bodo pomagali v prihodnosti. (Evangelij po Luku 6,45; Pismo Efežanom 5,9)
Tretjič, po najboljših močeh se trudimo posnemati to, kar je dobro. (Tretje Janezovo pismo 11) Zglede, vredne posnemanja, najdemo v Svetem pismu. Najboljši zgled sta seveda Bog Oče in Jezus. Vendar lahko prav tako razmislimo o drugih, ki so bili znani po svoji dobroti. Dva takšna posameznika sta na primer Tabita in Barnaba. (Apostolska dela 9,36; 11,22–24) Zelo nam lahko koristi, če preučimo njun zgled in smo pozorni na to, kaj praktičnega sta naredila, da bi pomagala drugim. Razmislimo o tem, kako lahko prevzamemo pobudo, da bi pomagali bližnjim. (Evangelij po Luku 10,25–37)
Bog spodbuja svoje ljudstvo, naj išče »to, kar je dobro.« (Amos 5,14) Če bomo tako delali, ne bomo le vzljubili Božjih meril, ampak bomo tudi okrepili svojo željo po tem, da bi delali, kar je dobro.
Ne smemo misliti, da moramo za to, da bi pokazali dobroto, vedno narediti nekaj zelo posebnega ali se izredno žrtvovati. Naj ponazorim: Ali lahko umetnik nariše portret samo z eno ali dvema potezama čopiča? Ne. Da bi ustvaril sliko, mora narediti veliko manjših potez. Podobno je z nami. Če z veliko majhnimi dejanji pomagamo drugim, s tem pokažemo dobroto.
Sveto pismo nas opominja, naj bomo »pripravljeni« delati dobro. (Drugo pismo Timoteju 2,21; Pismo Titu 3,1) Če bomo pozorni na okoliščine drugih, bomo morda videli, kako lahko ugodimo »svojemu bližnjemu v tem, kar je dobro in ga bo to okrepilo.« (Pismo Rimljanom 15,2) To mogoče zajema, da damo nekaj, kar imamo. (Pregovori 3,27) Morda lahko koga le povabimo na spodbudno druženje. Če vemo, da je kdo bolan, ga obiščemo ali pokličemo. Imamo torej številne priložnosti, da izrečemo kakšno besedo, »ki je dobra za okrepitev, kadar je to treba, da bi poslušalcem podelila tisto, kar je zanje koristno.« (Pismo Efežanom 4,29)
Tako kot Bog si prizadevamo delati dobro vsem ljudem. Zato smo do drugih nepristranski. To lahko najbolje pokažemo tako, da vsem oznanjujemo dobro novico o njihovi odrešitvi in Božjem kraljestvu. Kot je zapovedal Jezus, si prizadevamo delati dobro celo tistim, ki nas sovražijo. (Evangelij po Luku 6,27) Nikoli ni namreč narobe, da smo prijazni in drugim delamo dobro, saj »proti takim stvarem ni nobene postave.« (Pismo Galačanom 5,22.23) Če kljub nasprotovanju ali preizkušnjam ostanemo značajni, bomo s tem predvsem slavili Boga in morda tudi drugim odprli oči za resnice Svetega pisma. (Prvo Petrovo pismo 3,16.17)
»Dober človek pa se bo sitil s sadovi svojih del.« (Pregovori 14,14) Kateri so lahko ti sadovi? Ja, dober človek živi blagoslovljeno življenje. »Mar ne blodijo, kateri kujejo zlo? Kateri kujejo srečo, pa uživajo dobroto in zvestobo.« (Pregovori 14,22). Morda pa bomo s tem, ko še naprej delamo dobro, tudi druge spodbudili k temu, da tudi sami v življenju delajo dobro.
Največji razlog, da razvijamo dobroto, pa je ta, da s tem razveseljujemo našega Boga. Čeprav številni ne opazijo tega, kar delamo, pa Gospod to opazi. Zaveda se vsakega našega dobrega dela in vseh naših dobrih misli. (Pismo Efežanom 6,7.8) Dobrega človeka Bog odobrava. »Kdor je dober, prejme milost od GOSPODA, snovalca naklepov pa obsoja.« (Pregovori 12,2) Zato si še naprej prizadevajmo razvijati dobroto. Bog nam obljublja, da bo vsak, ki dela dobro, izkusil »slavo, čast in mir.« »Slava, čast in mir pa nad vsakogar, ki dela dobro, najprej nad Juda, potem nad Grka.« (Pismo Rimljanom 2,10)
Molitev:
Dragi moj Bog in ljubljeni Očka, ki me razlikuješ od vsega, kar nisem, ki me oblikuješ po svoji podobi, daj mi moč, da se utrdim o vsem, kar je resnično in dobro. Prosim te, napravi me dobrega tudi za tiste, ki mi ne delajo dobrega, usmeri me k lepoti tvoje osebnosti in uporabi me na način, da upravičim to svetlobo, ki živi v meni. Pomagaj mi, Gospod, da bi bilo moje srce usmiljeno, da bi čutil vse trpljenje bližnjih in da nikomur ne odrečem svojega srca. Po Jezusu Kristusu. Amen. Božji blagoslov.
Z.M.