Views: 60
Dovolimo Bogu, da nas vodi pri naših odločitvah. »Kajti tako vam je rekel Gospod BOG, Sveti Izraelov: Če se spreobrnete in ostanete mirni, boste rešeni, v mirovanju in zaupanju je vaša moč, pa niste hoteli. Rekli ste: ›Nikakor ne, na konjih bomo bežali!‹ zato boste res bežali. ›Na hitrih konjih bomo jezdili!‹ zato vas bodo vaši zasledovalci dohiteli … Zato GOSPOD čaka, da se vas usmili, zato se bo vzdignil, da vas potolaži, kajti GOSPOD je Bog pravice, blagor vsem, ki zaupajo vanj.« (Izaija 30,15–16.18)
Bog je dal obljubo, da se bo usmilil svojega ljudstva, Izraelcev, v času, ko jih je ogrožala invazija osvajalne asirske vojske, ki je pred tem že ogrozila vrsto okoliških narodov. Namesto da bi Izraelci svojo rešitev zaupali Bogu, so postali nepotrpežljivi in se začeli zanašati na svoje konje in bojne vozove (mogočno orožje tistega časa). Izbrali so torej takojšnje olajšanje in hitro rešitev svojih problemov. Posledično so morali zbežati iz svoje dežele, pri tem pa so povrh vsega sprejeli še vrsto napačnih odločitev, ki so imele uničujoče dolgoročne posledice.
Podobnim skušnjavam vse prepogosto podležemo tudi mi danes, ko se soočimo s strahom. Namesto da bi čakali na Boga, da deluje, vzamemo stvari v svoje roke. Odločitve sprejemamo, ne da bi se prej posvetovali z Bogom (ali drugimi), o njegovi volji pa rajši domnevamo, namesto da bi pri Bogu preverili, kaj je v določenih okoliščinah resnično njegova volja. Imejmo v mislih, da nas Bog vedno znova vabi, da naj čakamo nanj in počivamo v njegovi ljubezni ter mu tako dovolimo, da nas vodi pri naših odločitvah.
Kateri odziv nam najprej pride na misel, ko slišimo naslednje Božje besede: »Če se spreobrnete in ostanete mirni, boste rešeni, v mirovanju in zaupanju je vaša moč«?
Z.M.