Views: 74
»Nato je prišel v hišo. Spet se je zbrala množica, tako da še jesti niso utegnili. Ko so njegovi to izvedeli, so odšli, da bi ga na silo odvedli, kajti govorili so, da ni priseben. Pismouki, ki so prišli iz Jeruzalema, so govorili: ›Bélcebub ga je obsedel in s poglavarjem demonov izganja demone.‹ Tedaj jih je poklical k sebi in jim v prispodobah govoril: ›Kako more satan izganjati satana?
Če je kraljestvo samo proti sebi razdeljeno, takšno kraljestvo ne more obstati. Če je hiša sama proti sebi razdeljena, takšna hiša ne more obstati. Če se torej satan vzdigne sam proti sebi in se razdeli, ne more obstati, ampak je konec z njim. Nihče ne more vdreti v hišo močnega in mu izropati premoženja, če močnega prej ne zveže; šele tedaj bo izropal njegovo hišo.
Resnično, povem vam: Človeškim sinovom bo vse odpuščeno, grehi in kletve, kolikor jih bodo izrekli. Kdor pa preklinja Svetega Duha, vekomaj ne bo dosegel odpuščanja, ampak ga bo greh večno bremenil.‹ To je povedal, ker so govorili: ›Nečisti duh ga je obsedel.‹ Tedaj so prišli njegova mati in njegovi bratje. Stali so zunaj, poslali ponj in ga poklicali. Okrog njega je sedela množica in so mu rekli: ›Glej, tvoja mati, tvoji bratje in tvoje sestre so zunaj in te želijo.‹ Odgovoril jim je: ›Kdo je moja mati in kdo so moji bratje?‹ In ozrl se je po tistih, ki so sedeli okrog njega, in rekel: ›Glejte, to so moja mati in moji bratje! Kdor namreč uresničuje Božjo voljo, ta je moj brat, sestra in mati.‹« (Evangelij po Marku 3,20–35)
Kar nekaj močnih misli je v današnjem odstavku:
- Domači so prišli, da bi Jezusa odvedli, kajti govorili so, da ni priseben.
- Pismouki so govorili, da je obseden.
- Jezus opozarja sodobnike: »Kdor preklinja Svetega Duha, vekomaj ne bo dosegel odpuščanja.«
- Jezusu tudi družina ni najpomembnejša, ampak kdor uresničuje Božjo voljo, ta je njegov brat, sestra in mati.
Ustavimo se najprej ob prvi misli. Zakaj se je zdel Jezus mnogim nor? Kaj je delal takega, da si je zaslužil tako čuden sloves?
DRUGAČEN JE – SAM – proti vsem! Logičen sklep je: Če je on normalen, potem smo mi vsi nori!
SAMOSTOJEN JE – BOG JE EDINO MERILO – Vse dela, kakor mu veleva Oče, Bog. Logičen strah sodobnikov: Če je to dobro, potem smo vsi ostali reve, ker se ves čas oziramo na to, kaj bodo rekli drugi.
UPORNIK JE – EDINI ZAKON JE LJUBEZEN – Zaradi nje ruši ustaljene vzorce. Tudi tu je logičen sklep vladajočih: Če mu sledimo, bomo izgubili temelj svojega obstoja. Položaji in funkcije potem niso pomembni. Po tej poti bomo izgubili najpomembnejše. In če je ljubezen edini zakon, lahko pademo v anarhijo.
DRUGAČNOST, SAMOSTOJNOST IN UPORNOST so torej razlog za vsakršno etiketiranje. Še posebej, če imajo Jezusovi sodobniki polno razlogov za takšne ugotovitve. Poglejmo samo nekaj primerov Jezusove drugačnosti, samostojnosti in upornosti.
Drugače gleda na:
- pravila življenja – sobota je zaradi človeka in ne človek zaradi sobote. Ta mora služiti človeku in njegovemu resničnemu dobremu. Pravila brez resnične vrednosti za človeka so za Jezusa prazna.
- Zadnje besede nima niti shodnica, niti vrhovna verska avtoriteta, ampak Oče Bog.
- Ubogi v njegovih očeh niso deležni prezira, ampak večje ljubezni. Blagor ubogim, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.
- Služenje ni sramota, ampak vrlina Jezusovega učenca. Kdor hoče biti prvi, naj služi.
- Položaji in funkcije niso nič, zato bodo prej prišli v nebeško kraljestvo javni grešniki in prostitutke kot farizeji in pismouki.
- Višek vsega je zapisan v koncu odstavka – niti družina ni zadnja svetinja. Kri ni nič, če je ne vodi Božji duh. Kdor izpolni voljo nebeškega Očeta, ta mi je brat in sestra in mati.
Če so našega učitelja zasramovali, bodo zasramovali tudi nas. Če nas imajo za nore zaradi zvestobe njegovemu zgledu, smo na dobri poti. Njegov zgled pa vsekakor ni lahek. Tudi danes mora biti kristjan tako kot Kristus DRUGAČEN, SAMOSTOJEN IN UPOREN, če hoče iti za svojim učiteljem.
Bodimo torej previdni v svojih ocenah o dobrem in slabem, pa naj bo to na levi ali desni politični strani, pri sebi ali pri sosedu, v krščanskem občestvu ali zunaj njega. Dobro je dobro, ne glede na to, ali nam ugaja ali ne! Mogoče nas moti predvsem to, da je to dobro zavito v odbijajočo podobo drugačnega, samostojnega in upornega. Tvegajmo biti Božje podobe in bodimo previdni v sodbah.
Molitev:
Gospod, prosim te, nakloni nam svojo milost in nas obvaruj, da bi dobro sprevračali v slabo in se tako zoperstavljali Svetemu Duhu. Sveti Duh, napolni naša srca in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni. Sveti Duh, hvala ti, ker deluješ v nas. Oče, izlij svojega Duha na vse ljudi, prenovi obličje zemlje. Prosimo te, Gospod Bog, naš Aba, Oče, da nas Sveti Duh razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in vselej radi sprejemali njegove spodbude. Po Kristusu Jezusu, našem Gospodu. Amen.
Z.M.