Views: 226
Ste tudi vi naveličani čakanja? Čakanje ni prijetno, še posebno če ne veš, kdaj ga bo konec. Ja, tale korona nas je povsem ustavila. Morda pa z razlogom? Kakorkoli razumemo, z razlogom ali ne, ta čas je modro obrniti v svoj prid.
Starešini Evangelijske krščanske cerkve Ljubljana spodbujata, naj gre kljub koroni naša cerkev naprej proti že zastavljenemu cilju, ki nam ga je dal Bog, da bi se uresničila njegova volja. Res je, da smo se v teh dneh malo ustavili – morda malo uspavali, zato je danes čas, da zavihamo rokave, se dvignemo kot Božja vojska in stopimo nazaj v bitko za izgubljene, nazaj k viziji, ki nam jo je dal Bog.
Vsak vojak pa gre skozi temeljite priprave, preden gre v vojsko. Zato tudi danes kličeva vso cerkev, može, žene, otroke, da si v naslednjih nekaj tednih vzamete poseben čas in prisluhnete nedeljskim pridigam, v katerih bomo slišali veliko konkretnih stvari, ki nam bodo v pomoč pri premagovanju ovir, ki jih bomo srečevali na poti proti našemu cilju.
Danes bomo poslušali Božjo besedo na temo Goreča molitev.
Sledile pa bodo še teme o: Božji viziji, Božji besedi, financah, Božji volji zate, itd.
Teme bodo zelo praktične in konkretne. Zato vam predlagamo, da si v roke vzamete Sveto pismo, pisalo in posebno beležko, kamor si boste lahko zapisali pomembne vrstice, stavke, tisto, kar vam bo Gospod govoril, in vaše odločitve. To je zelo pomembno, ker vas bo to držalo in vas vračalo k viziji vse do njene izpolnitve.
Če stopimo skupaj, zmoremo veliko več. Da bi se nas Božja beseda res dotaknila in v nas prinesla razumevanje, življenje in učinkovitost, želim moliti.
Molitev:
Bog, ponižno te prosim, da danes pošlješ svojega Duha nad vse nas, ki bomo poslušali, kar nam želiš sporočiti. Naj nam on razodeva tvojo voljo in naj nas Sveti Duh začne premikati, da bi bili zmožni tvojo besedo udejanjiti. Amen.
Nekatere stvari v tvojem življenju se bodo spremenile samo zaradi molitve. Toda kaj je molitev? Najbolj preprosta razlaga, kaj je molitev, se glasi: Pogovor z Bogom. Morda se ravnokar sprašujete, kako naj se pogovarjam z Bogom, če pa je daleč, ne vidim ga, ne vem, če me sliši, ne vem, če mi bo odgovoril … Danes boste dobili odgovor. A najprej vprašanje:
Ali je molitev tisto, kar počnem vsak dan?
Verjetno ima večina izmed nas pametni telefon. Ne glede na to, kako dober telefon imamo, je zanimivo eno. Če ga pravočasno ne priklopimo na elektriko, postane neuporaben. Ali vam lahko povem, da tako izgleda tudi vaše življene, če se dnevno ne povežete oz. ne napolnite z izvirom moči? Vaše življenje postane neproduktivno.
Naj vas vprašam naslednje:
Kako pogosto polnite svoj telefon? Vsak dan, vsepovsod. Polnite ga vsak dan, še posebno takrat, ko se zavedate, da boste ves dan odsotni in ne boste imeli priložnosti za polnjenje, saj se zavedate, da če ga ne napolnite, se ne boste mogli povezati z drugimi oz. ne boste mogli dobiti vseh koristnih informacij, ki jih morda potrebujete za delo in življenje.
Kar vam želim povedati, je, da mora biti tudi naše življenje povezano z Bogom. In če pogledamo nas starejše, pa tudi mlade, veliko moli samo takrat, ko nekaj potrebuje. Mladi po navadi nimajo rutine ali discipline molitve.
Rad bi vas navdušil, da tako kot skrbimo za mobitel in ga vneto polnimo, tudi dnevno polnimo svoje duše z gorečo molitvijo.
Vemo, da goreča molitev spreminja naše življenje. Stvari se ne spreminjajo same od sebe, temveč to dela goreča molitev. Zavedati se moramo, da imajo naše besede moč, in ko nekaj povemo, gre beseda v ozračje in spreminja stvari … Sveto pismo pravi, da ima veliko moč dejavna molitev pravičnega. Ne popolnega, pravičnega. (Jakobovo pismo 5,16)
Tvoja molitev ne bi smela biti samo par bežno izgovorjenih besed: »Bog, pomagaj mi.« »Bog, če lahko, naredi nekaj z mojim možem.« »Joj, oprosti, Bog, saj veš, kako zaposlen sem, moram oddati seminarsko nalogo, pomagaj mi.« …
To ni molitev!
Ko moliš, veruj, da lahko tvoja molitev stvari korenito spremeni. Na primer, če se znajdete v prepiru z nadrejenim ali z zakoncem, lahko v veri rečete »Oče, naj pride tvoj mir. Naj tvoj Duh zavlada.« Ni treba, da smo glasni. Bogu lahko govorimo v tišini. Moč molitve ni v moči glasu, temveč v tem, kdo jo podpira. Molitev ima moč, če je izrečena v Svetem Duhu, ki je povezan z našim duhom. Torej, danes bi vas rad povabil k vrstici, ki nas nagovarja – uči, kako moliti v moči.
Preberimo Drugo kroniško knjigo 7,14–15.
»Če pa se bo moje ljudstvo, ki kliče nase moje ime, ponižalo, molilo in iskalo moje obličje ter se odvrnilo od svojih hudobnih poti, bom prisluhnil iz nebes, jim odpustil greh in ozdravil njihovo deželo. Zdaj so moje oči odprte in moja ušesa pozorna na molitev na tem kraju.«
Prvi korak: Ponižaj se!
Besedilo nam pravi, da preden gremo na molitev, se moramo ponižati.
Vem, da to ni lahko. V očeh drugih smo radi pomembni, veliki, nezamenljivi, popolni. A Božja beseda pravi, da se moramo ponižati. To pomeni, da ko stopimo pred Boga, snemimo svojo krono, ki smo si jo zjutraj nadeli, da bi naredili vtis na druge. Na Boga nam ni treba delati nobenega vtisa. On nas pozna bolje, kot se mi sami. Za Boga nam ni treba niti izbirati besed, je pa treba besede, ki jih izgovorimo, misliti resno in jih izgovoriti iz srca v veri. Boga ne zanima, kdo si, kakšen položaj imaš, koliko denarja imaš na računu ali kakšne uspehe si dosegel. On samo pravi: »Ko se mi približaš, se pred menoj ponižaj – snemi krono, ki si si jo nadel sam ali drugi. Ponižaj se pred menoj!«
Se spomnimo molitve bogataša, ki se je tolkel po prsih in Bogu našteval, kaj vse je storil dobrega in koliko denarja je razdal. In uboge žene, ki se je približala Bogu s strahom in trepetom … Ko snamemo svojo krono, pokažemo ponižnost in zainteresiranost, da se priklopimo na Boga.
Drugi korak: Išči me!
Ste morda kdaj v življenju kaj izgubili? Meni se to pogosto dogaja. Izgubljam ključe, mobitel, dokumente … In ko nekaj izgubimo, kaj naredimo? Ja, gremo iskat. In kako iščemo. Upam, da ne tako kot moj najmlajši vnuk, ko ga prosim, naj poišče zimske rokavice, in pride v sobo, se ozre po sobi, prihiti nazaj k meni in enostavno reče: »Ni jih.« Za njega je iskanje končano.
Ko izgubim ključe od avta, najprej pogledam na mesto, kjer jih po navadi spravim, potem pregledam vse žepe, pregledam torbo, prehodim celo hišo, da bi jih zagledal, pregledam v avto itd. Iskanje je akcija! Je kopanje, je vztrajnost, ki je na koncu vedno nagrajena.
To misli Bog, ko pravi, naj ga iščemo. Da dejansko iščemo njega. Da se sprašujemo: »Bog, kje si? Kaj mi želiš povedati? Bog, kaj ti misliš o tej stvari, kaj bi ti storil na mojem mestu?« Iskanje je čas, posvečen Bogu. Odkrivanje njegove veličine in volje za moje življenje. Si predstavljate, kako vneto iščem ključe, še posebno če se mi mudi od doma? Takšno vnemo in gorečnost si želi Bog od mene, od tebe.
Tretji korak: Moli goreče.
Gorečnost ni: »Molil sem in se ni nič zgodilo.« Ali še huje: »Molil sem in sem vedel, da se ne bo nič zgodilo.« Saj vemo, kako to gre, a ne? Ne prenehajte prehitro. Nadaljujmo z iskanjem.
Gorečnost. Bog, tukaj klečim in čakam, dokler mi ne odgovoriš.
Ponovimo: 1. Ponižajmo se. 2. Iščimo. 3. Molimo.
In sedaj še nekaj težjega, kot je ponižati se.
4. Četrti korak: Priznaj Bogu svoje grehe!
To pomeni, da se pokesam, da prosim za odpuščanje. To pomeni, da če sem sedaj hodil v eno smer, se obrnem za 90 stopinj in grem v popolnoma drugo smer. Velikokrat je prav greh prepreka, da nas Bog ne sliši oz. usliši.
Velikokrat slišim: »Saj Bog ne odgovarja. Ni me uslišal, za kar sem ga prosil. Ne splača se moliti.« Razmisli, morda pa se splača priti na druga vrata. V ponižnosti in kesanju.
Greh je kot velik neprebojni zid, ki zadržuje glas Boga, da ga dejansko ne moremo slišati. Kaj pravi vrstica: »… bom prisluhnil iz nebes, jim bom odpustil greh in ozdravil …« Bog pravi: »Preizkusi me in videl boš, kako dober sem.«
Kdo potrebuje odpuščanje? Vsi ga potrebujemo, vsak dan. Tudi jaz ga potrebujem. Če boš naredil te štiri korake, ti Bog obljublja, da ti bo prisluhnil, ti odpustil in te ozdravil! Želiš odpuščanje grehov? Želiš ozdravitev? Skesaj se pred Bogom.
Ravnokar si izvedel veliko resnico. Ravnokar si prejel brezplačen recept, brez stranskih učinkov, s 100-odstotnim delovanjem.
Hvaležen sem svojemu pastorju, ki me je te stvari poučeval, ko sem bil star komaj 13 let. Že takrat mi je povedal, kako pomembna je molitev. Kot najstnik sem nasvet sprejel in molil k Bogu za vsako stvar v svojem življenju. Molil sem za svojo spreobrnitev, ki se morda ne bi zgodila, saj nisem mogel verjeti, da Bog res obstaja. Spomnim se, da sem neke noči v molitvi rekel Bogu: »Bog, ne morem verjeti, da res obstajaš. Ne morem verjeti, da obstajajo nebesa in pekel. Če pa pekel res obstaja, mi daj vedeti. Če ne, bo tvoja krivda, da sem prispel tja!« Molil sem z iskrenim srcem in pričakovanjem. Ni trajalo dolgo, ko mi je Bog odgovoril skozi sanje in mi razodel prihodnost, ki me čaka.
Sanje so bile tako žive, da se jih še danes podrobno spominjam. Bog mi je odgovoril. Kasneje sem molil za svoje šolanje – izobrazbo. Moje sanje so bile postati elektro inženir. Bog pa je imel drugačen načrt za moje življenje in me preusmeril v poklic, ki se je kasneje izkazal za veliko bolj iskanega in plačanega. Bog ima za nas dobre načrte. Kasneje sem molil za svoje dekle oz. bodočo ženo. Bog mi je odgovoril in mi dal najboljšo ženo za moj karakter, hobi, delo in vse, kar zakon prinaša. Dal mi je več, kot sem pričakoval in vedel, da je zmožen dati. Kasneje sem molil za novo službo. Bog mi je povedal, da bom sprejet, še preden so oni vedeli, da bodo zaposlili prav mene. Ko sem bil nesiguren, kaj je prav in kaj narobe, sem molil in Bog mi je pokazal. Ko so bili moji otroci bolni, sem molil. Še vedno goreče molim k Bogu in še vedno mi Bog odgovarja.
Tega vam ne govorim, da bi se hvalil. Nikakor! To govorim, ker sem priča besedam, ki smo jih prebrali. Molitev je kot dihanje. Ne moremo brez dihanja. Pravi kristjani ne moremo brez molitve.
Vsak dan jemo. Skoraj. Razen če se postimo. Si zamislite, kako bi izgledali, če ne bi jedli 14 dni? Kadar jaz ne jem dlje časa, postanem nervozen, razdražen, kot pravi ena od reklam: »Lačen si ful drugačen!« Ja, tak sem jaz. Hitro izgubim kilograme in moja žena se jezi, ker ne želi, da izgledam shiran, presuh.
Ampak tak postane človek, ki ne moli. Kajti v človeku je duša, ki močno hrepeni po Bogu. Ki ima močno potrebo po druženju z Bogom. Ki se želi pogovarjati z Bogom. Se spomnite Adama iz edenskega vrta? Sveto pismo pravi, da se je vsak dan pogovarjal z Bogom. Morda si misliš: »Ampak tega ne morem početi vsak dan.« Zakaj ne? Saj se vsak dan obuješ, umiješ, oblečeš – no, vsaj upam.
Morda tvoje jutro izgleda tako, da najprej pohitiš in pogledaš svoj profil, koliko novih sledilcev imaš, ali kaj je novega doma in po svetu ali … Bog pa ti pravi: »Mislil sem, da si ti moj ›sledilec‹. Mislil sem, da boš najprej preveril, kaj imam jaz zate novega. Oziroma kakšno sporočilo sem ti pustil. Mislil sem, da te zanima, kaj sem zate pripravil danes. Oziroma kakšen načrt imam danes zate, da bi ti bilo lepše in lažje!«
Ponovimo: Najprej se moramo ponižati, potem moliti, nato iskati, prositi za odpuščanje in se odvrniti od greha. Nekdo je rekel o svojem molitvenem življenju:
»Nikoli ne molim manj kot 20 minut na dan in nikoli ne odidem od doma, niti za 20 minut, če prej ne molim.« Zamislite si življenje, ko se lahko z Bogom nenehno pogovarjate.
Ko pridete na delovno mesto: »Bog, blagoslovi mojega šefa, da bo danes zadovoljen.« Ko pridete v šolo: »Bog pomagaj mi zbrati misli in vse, o čemer sem bral, se učil, da bi lahko to podal naprej.« »Bog, pomagaj siromaku na pločniku.« In če bomo poslušni, bomo morda celo slišali Boga, kaj nam bo odgovoril: »Ti mu pomagaj. Tebi sem dal več, da lahko pomagaš drugim.«
Molitev je lahko tudi nevarna, saj nas lahko vključi v akcijo. Torej pazimo, kaj molimo. Morda moliš, naj Bog pošlje neko osebo, da pomaga družini, ki ji ne gre najbolje. Morda bo Bog poslal ravno tebe. Morda boš ti postal odgovor na molitev.
Bog ne želi, da samo molimo kot berači, včasih želi, da smo mi tudi odgovor. Ne molimo iz navade. Molimo iz notranje potrebe. Pred Boga ne prihajajmo s spiskom, kaj vse rabimo.
Bog si želi odnos.
Si lahko predstavljate, kako dolgo bi me moja žena poslušala, če bi ji vsako jutro naročil: »Draga, zlikaj mi srajco, operi hlače, ki jih imam najraje, skuhaj dobro kosilo, saj veš, da pridem lačen, po možnosti plačaj račune, odpelji avto k mehaniku itd. Kaj mislite, kako dolgo bi trajal najin odnos? Kolikor poznam svojo ženo, ne dolgo. In verjetno je pri vas enako.
Kako dolgo bi trajal vaš odnos z dekletom, če bi ji vsak dan telefonirali: »Me lahko danes pelješ v kino? Veš, predvajajo moj najljubši film. Saj veš, da sem nor nanj. O draga, mi lahko daš svoje zapiske od matematike? Draga, tako te ljubim, ampak veš, moram na tekmo in daj, drži pesti, da bi zmagali vijolični.« Mislim, da bi, še preden bi se zavedali, ostali samski.
Le kako se počuti Bog, ko k njemu prihajamo s takšnimi in podobnimi spiski in ko do njega gojimo takšen odnos? Včasih potrebujemo Boga, da nas reši težav, bolezni, slabe ocene, kazni …, potem pa nanj pozabimo! Kolikokrat ste molili: »Joj, Bog, samo če me rešiš iz te situacije, te bom vedno častil. V cerkvi bom dal desetino. Vsem bom povedal, da si ti moj Zveličar …«
Ko pa vas reši in mine nekaj časa, veselo pozabite na vse obljube. Molitev je pogovor z Bogom – zaradi tega, kdo on je, ne zaradi tega, kar nam lahko da. Molitev naj postane del našega življenja: Veste, Bog se vede kot pravi gentleman.
Kot pravi v knjigi Razodetje 3,20:
»Glej stojim pred vrati in trkam. Če kdo sliši moj glas in odpre vrata, bom stopil k njemu in večerjal z njim, on pa z menoj.«
Kakšna lepa slika. Naš Bog ne želi biti vsiljiv, nevljuden. On potrka. In šele če mu odpremo vrata, vstopi. Nič ne dela na silo.
On trka: »Aha, danes imaš slab dan. Ok, bom prišel jutri.«
Trka: »Aha, greš na zmenek z dekletom. Razumem.«
Trka: »Aha, gledaš film. Ne bom te motil.«
Trka: »Bog tukaj. Sem slišal, da ti je hudo, da si razočarana, zlomljena. Sem mislil, če lahko vstopim in ti pomagam. Veš, po poklicu sem tesar in znam sestavljati zlomljene stvari. Lahko ti na novo sestavim življenje.« Tišina.
Trka: »Si izgubljen v tem svetu? Se ne znajdeš? Obupuješ?
Hej, jaz imam GPS, lahko te vodim. Le če lahko prisedem.«
Ko ne molimo, enostavno sporočamo: »Bog, ne potrebujem te! Vse zmorem sam-a!« Res zmoremo?
Ko molim, to pomeni:
»Bog, dobrodošel si. Vstopi. Čakal sem nate. Komaj čakam, da mi svetuješ, poveš svoj načrt za moje življenje. Da me vodiš.« Molitev je dialog.
Zdi se mi žalostno, da današnji kristjan ne more Bogu vrniti 24 minut, ko mu je Bog dal celih 24 ur. Ne pozabimo: v nas je duh, ki potrebuje pogovor z Bogom, ki je Duh. Oba se želita povezati.
Molitev je disciplina, ki se ne bo začela sama od sebe. To je nekaj, kar si moramo pridobiti z vajo, vsakodnevno rutino.
Vsako jutro telovadim. Mislite, da sem vedno razpoložen za to? Še posebno, ko grem pozno spat ali ko je turoben dan? Takrat bi najraje ostal dlje v postelji. Ker pa vem, kako pomembna je telovadba za moje telo, si enostavno rečem: »Zvonko, dovolj. Vstani in začni telovaditi.«
Enostavno si moramo zapovedati: Molitev je nekaj, kar moramo trenirati vsak dan. Imeti moramo rutino. Imeti moramo čas v dnevu, ki je rezerviran samo za Boga.
Začnemo s slavljenjem, molitvijo, zahvaljevanjem in prošnjami. Molitev je tvoje orožje
Molitev je skrivno orožje. Seže tja, kamor ti ne moreš. S tem orožjem se lahko branimo pred hudičevimi puščicami. Obsodbami, ki jih usmerja na nas. Pred lažmi, s katerimi nas želi hraniti, neresnicami, ki nam jih vsiljuje. S tem orožjem lahko lomimo sile teme, se osvobajamo suženjstva. S tem orožjem, v imenu Jezusa, lahko dvigamo onemogle, zdravimo bolne, tolažimo slabotne.
Zavedati se moramo, da se vsak dan nahajamo v različnih bitkah. Ne odlagajmo orožja, temveč ga imejmo vedno pripravljenega, usposobljenega in v rokah. Si predstavljate vojaka, ki bi ves zanesen tekel na bojišče, se drl na ves glas, izzival sovražnika, ko pa bi hotel zamahniti, bi bila njegova roka brez meča? Kako dolgo bi zdržal na bojišču? Kako dolgo bi ostal živ?
Tako izgledaš ti, ki se vsak dan podaš na bojišče življenja brez močnega molitvenega orožja v rokah. Kako dolgo boš ostal živ?
Zaključek:
Se mi zdi, da so nas težave, strah, bolezni kar malo ustavile. Ja, če priznam, tudi mene. Vesel sem, da mi je Bog govoril po pridigi. Čutim, da moram spet obnoviti svoj odnos in prijateljstvo z Bogom. Saj ne, da ne bi molil, le gorečnost in vero moram dodati svoji molitvi.
Kaj pa ti?
Po naravi si hitra, živahna oseba in te počasnost moti. Zato so bile tudi tvoje molitve kot spisek želja in potreb. Danes pa si dojela, da mora tvoja molitev vsebovati še oboževanje Boga, slavljenje, kesanje in še predvsem, da znaš čakati v tišini (kar ti je najteže), kaj ti ima povedati sam Bog.
Dragi bratje in sestre, kaj pa ste se vi danes naučili? Zapišite si! In ne pozabite tega uresničiti. Želim vam lep, blagoslovljen molitveni teden in se vidimo spet v nedeljo ob isti uri. Čaka nas zanimiva tema o Božji viziji. Ne pozabite moliti, kajti Bog pravi:
»Zdaj so moje oči odprte in moja ušesa pozorna na molitev na tem kraju.«
Besedilo: Druga kroniška knjiga 7,14–15
Zvonko Turinski