Hits: 10
»… zdaj pa odhajam k njemu, ki me je poslal, in nobeden izmed vas me ne vpraša: ›Kam odhajaš?‹, 6 temveč vam je žalost napolnila srce, ker sem vam to povedal. 7 Toda govorim vam resnico: za vas je bolje, da grem; kajti če ne grem, Tolažnik ne bo prišel k vam; če pa odidem, vam ga bom poslal. 8 Ko pride on, bo ovrgel svet glede greha, pravičnosti in sodbe: 9 glede greha, ker vame ne verujejo, 10 glede pravičnosti, ker odhajam k Očetu in me ne boste več videli, 11 glede sodbe pa, ker je vladar tega sveta [hudič], obsojen. (Evangelij po Janezu 16,5–11)
Hudič ni mrtev, a je že bil obsojen, kakor beremo v današnjem odlomku iz Evangelija po Janezu. Lahko rečemo, da je »umirajoči«, vsekakor je poraženec. Poglejmo v zakulisje bitke, ki se je odvila v nebesih:
»Nato se je v nebesih razvnela vojna: Mihael in njegovi angeli so se bojevali proti zmaju. Tudi zmaj se je bojeval in njegovi angeli. 8 Toda ni zmagal, tako da v nebesih ni bilo več prostora zanje. 9 Veliki zmaj, stara kača, ki se imenuje Hudič in Satan in ki zapeljuje vesoljni svet, je bil vržen na zemljo, z njim vred pa so bili vrženi tudi njegovi angeli. 10 Tedaj sem zaslišal v nebesih močen glas, ki je rekel: ›Zdaj je prišlo odrešenje, moč in kraljevanje našega Boga ter oblast njegovega Mesija, zakaj vržen je bil obtoževalec naših bratov, ki jih je dan in noč obtoževal pred našim Bogom. 11 Toda oni so ga premagali zaradi krvi Jagnjeta in zaradi besede svojega pričevanja, saj niso ljubili svojega življenja vse do smrti. 12 Zato se veselite, nebesa, in vi, ki prebivate v njih! Gorje pa vama, zemlja in morje, ker je hudič sestopil k vama, poln divjega besa, ker ve, da ima le malo časa.‹« (Razodetje 12,7–12)
Satan, hudič, ki zapeljuje vesoljni svet, je bil torej po porazu na nebu vržen na zemljo in je poln divjega besa, ker ve, da ima le malo časa. Tega seveda ni lahko razumeti, kajti hudič je zapeljivec, ve, katere besede nam reči. In nam je všeč, če smo zapeljani. On ima to zmožnost, to sposobnost zapeljevanja. Zato je zelo težko razumeti, da je poraženec, kajti predstavlja se z veliko močjo, obljublja nam mnoge stvari, prinaša nam darila, lepa in lepo zavita. A ti ne veš, kaj je notri. Okrasni papir je lep. Zapeljuje nas s paketom, ne da bi nam pokazal, kaj je v njem. Naši nečimrnosti, naši radovednosti zna ponuditi svoje predloge.
Lovci pravijo, da se ne smemo približati krokodilu, ki umira, ker lahko še vedno ubije samo z enim udarcem repa. Enako je s hudičem, ki je zelo nevaren. Predstavi se v vsej svoji moči, a vse njegove ponudbe so laži. Mi pa mu vse prevečkrat verjamemo. Hudič je namreč velik lažnivec, je oče laži (Evangelij po Janezu 8,44). Dobro zna govoriti. Zna peti, da bi nas prevaral. Je poraženec, a se premika kakor zmagovalec. Njegova luč je silovita, kakor pri ognjemetu. Vendar pa ne traja, izgine. Medtem ko je Gospodova luč blaga in nežna, a trajna. Hudič nas zapeljuje. Ve, kako se dotakniti naše nečimrnosti, naše radovednosti. In mi vse kupimo. Podležemo skušnjavi. Gre torej za nevaren poraz. Pozorni moramo biti na hudičeve spletke. Bodimo čuječni, molimo in se postimo. Na ta način premagamo skušnjavo.
Temeljnega pomena je, da se mu ne približamo. Hudič je namreč kakor pobesnel privezan pes, ki se ga ne sme pobožati, saj te bo ugriznil. Vem, da če se duhovno približam tisti misli, če se približam tisti volji, če stopim na to ali na tisto stran, se približujem privezanemu besnemu psu. Ne počnimo tega! Nikoli se mu ne približajmo! »Saj je privezan.« Pustimo ga tam, privezanega.
Paziti moramo, da se s hudičem ne bomo pogovarjali, kakor je to storila Eva. Mislila je, da je pomembna teologinja, in je padla. Jezus se v puščavi z njim ne pogovarja, ampak odgovarja z Božjo besedo. Izganja demone, včasih jih povpraša po imenu, a se z njimi ne pogovarja. S hudičem se ne pogovarjamo, saj nas bo premagal, pametnejši je od nas!
Preobleče se v angela luči, a je v resnici angel teme, angel smrti. »Nič čudnega, saj se tudi sam satan preoblači v angela luči. Nič posebnega torej ni, če se tudi njegovi služabniki preoblačijo v služabnike pravičnosti. Toda njihov konec bo po meri njihovih del.« (Drugo pismo Korinčanom 11,14.15)
Je obsojenec, je poraženec, je vklenjen, umira, a je sposoben narediti pokol. Mi pa moramo moliti, izpovedovati svoje grehe in se za njih kesati, ne se mu približati, ne se z njim pogovarjati.
Odlomek iz knjige Razodetja, ki smo ga prebrali, govori o vojni med Božjimi angeli, katerim poveljuje nadangel Mihael, in satanom, v kateri je bil satan premagan. Toda skozi celotno zgodovino se ta vojna odvija vsak dan. Odvija se v srcih moških in žensk, kristjanov in nekristjanov. Gre za vojno med dobrim in zlom, med katerima moramo izbrati. Vojne taktike dobrega in zla pa so si med seboj popolnoma nasprotne.
Satan, kar pomeni ›upornik‹ (Job 1,6), hudič, kar pomeni ›obrekovalec‹ (Razodetje 12,9), v tej vojni uporablja določene taktike in pomembno je, da se jih zavedamo. Gre za vojne taktike: nastavljanja pasti in zapeljevanje, v treh korakih.
Ko hudič Jezusa skuša, mu ta nikoli ne odgovori s svojimi besedami, temveč z besedami iz Svetega pisma. Tako nas uči, da dialog s hudičem ni mogoč. To pa nam lahko zelo pomaga, ko pride skušnjava: S teboj se ne pogovarjam; samo Gospodova beseda.
Z.M.