Views: 55
Beli policist ubil ubogega Afroameričana! Sistemski rasizem!
Zadnje dni smo lahko v medijih večkrat zasledili poročanje o nemirih in izgredih v številnih večjih mestih ZDA in Evrope. Nemiri, izgredi in deloma mirne demonstracije naj bi bili posledica »sistemskega rasizma« v ZDA (karkoli že ta izraz pomeni), sprožil pa jih je domnevni umor Georga Floyda, ki naj bi ga ob aretaciji umoril policist Derek Chauvin.
Zakaj govorim o domnevnem umoru, čeprav so skoraj vsi mediji prepričani, da je to bil umor? Prvič zato, ker je, oziroma bi vsaj moral vsak obdolženec veljati za nedolžnega, dokler mu krivda ni neizpodbitno dokazana pred zakonitim sodiščem. Drugič pa zato, ker sem že po naravi tip človeka, ki »juhice nikoli ne poje tako vroče kot se skuha«. Zato raje malce počakam, da prvo razburjenje mine in se na jasnečem se medijskem nebu pojavijo prva dejstva.
Sama aretacija je vsekakor videti pretresljiva. Sprva je vse videti dokaj mirno, ko Floyda pospremijo do policijskega vozila. Sledi nekakšen hrup in dogajanje, ki ni zabeleženo na posnetku, nato pa nenadoma zagledamo Floyda na tleh in policistovo koleno na njegovem vratu. Le kako je prišlo do tega?
Zanimivo dejstvo je, da Floyd, glede na uradno objavljeno poročilo mrliškega oglednika, ni umrl zaradi zadušitve. Obdukcija je pokazala, da je imel Floyd koronarno arterijsko bolezen in hipertenzivno srce, v krvi pa fentanil in metamfetamin. Uradni vzrok smrti pa je bil srčni infarkt. Če bi umrl le kakšna dva tedna prej, bi to lahko zabeležili kot še en primer smrti zaradi koronavirusa.
Drugo neljubo dejstvo je Floydova kriminalna preteklost. Med drugim je v zaporu preživel pet let zaradi oboroženega ropa, med katerim je z nabito puško grozil noseči lastnici stanovanja, v katerega je vdrl. Morda pa bi se lahko kdo pogovoril z žrtvami njegovih kriminalnih podvigov?
Tudi policist Chauvin naj bi imel za seboj že več pritožb zaradi grobega ravnanja. Njegova nekdanja lokalna tožilka v Minneapolisu ter trenutna senatorka in nesojena predsedniška kandidatka Amy Klobuchar, pa se je odločila, da ne bo ukrepala. Tako Chauvinovi nekdanji kot sedanji nadrejeni, ki niso ukrepali ob pritožbah čez njegovo delo, so člani Demokratske stranke. Natanko tiste stranke, ki navdušeno podpira proteste in poziva k linčanju ubogega policista. Zakaj pa niso ukrepali ob pritožbah?
Ker je lažje kričati o sistemskem rasizmu, kot pa reševati konkretne, vsakodnevne težave? Ali pa se je kaj zgodilo na manjkajočem delu posnetka, da bi bilo dobro preusmeriti pozornost?
Na tem mestu se lahko spomnimo na primer Rodneya Kinga. Marca 1991 so televizijske postaje objavile posnetek, na katerem je skupina policistov Los Angeleške policije pretepala temnopoltega Rodneya Kinga. Policisti so bili sprva obtoženi, nato pa na sodnem procesu v celoti oproščeni. Oprostilni sodbi maja 1992 so sledili šestdnevni nemiri, med katerimi je bilo ubitih 63 ljudi, 2.383 ranjenih, škode pa je bilo za skoraj milijardo dolarjev.
Kaj pa se je v resnici zgodilo? Mediji so objavili le manjši del posnetka, ki so ga prejeli, in sicer le zaključni del, v katerem so se policisti lotili Kinga s pendreki.
Niso pa na primer pokazali, kako je skoraj dvometrski in dobrih sto kilogramov težki King planil na enega od policistov. Policisti so namreč Kinga nekaj časa lovili po ulicah Los Angelesa z več policijskimi vozili in policijskim helikopterjem, pri čemer so presegli hitrost 180 km/h. Ko so ga končno uspeli ustaviti, sta iz vozila izstopila dva sopotnika, ki sta nemudoma legla na tla, kot jima je bilo ukazano. Še istega večera sta brez kakršnekoli praske odšla domov. S Kingom pa je bilo drugače. Planil je iz avta ter začel poplesavati naokrog, pri čemer se je smejal in mahal helikopterju nad seboj. Tako policisti kot njegova sopotnika so bili prepričani, da je pod močnim vplivom mamil.
Poveljujoči policist je kolegom ukazal, naj umaknejo orožje. Štirje policisti so poskušali obvladati Kinga, ta pa se jih je otresel, kakor da bi bili lutke iz cunj. Poskusili so s paralizatorjem, a brez kakršnegakoli uspeha. Poskusili so še enkrat, spet brez učinka. King je planil na enega od policistov in dobil udarec s pendrekom. A to ga ni ustavilo. Policistom je pričelo primanjkovati opcij kako ustaviti nasilneža, ne da bi se kaj zgodilo še komu drugemu. Zato so se ga lotili s pendreki. Če se je premaknil, je dobil udarec. Ko se je umiril, so ga vklenili in ga naložili v rešilec, ki ga je odpeljal v bolnico.
Mediji pa so vztrajno kazali le posnetek, na katerem so po »ubogem« Kingu deževali udarci. Šele sodni proces proti policistom je postregel s celotno zgodbo. A medijev in dela politike tudi to ni ustavilo. Policisti so pač rasisti! Kaj še hočete!?
Morda pa bi lahko z malce potrpežljivosti, razumevanja in objave resnice, cele resnice in samo resnice (saj veste – tiste, ki osvobaja) preprečili 63 mrtvih, 2.383 ranjenih in milijardo dolarjev škode. Kdo ve?
Morda pa nas tokrat na koncu spet čaka podobna zgodba. Kdo ve?
Vsekakor pa bi lahko nasilnim protestnikom in vsem, ki kričijo o »sistemskem rasizmu« in »kolonializmu« priporočili, da razmislijo o sledečih besedah:
»Ne sodite, da ne boste sojeni! Kakor namreč sodite, tako boste sojeni, in kakor merite, tako vam bo odmerjeno.« (Mt 7, 1-2)
Morda pa se v tem stavku skriva odgovor na vprašanje zakaj na koncu revolucija požre večino svojih otrok.
R.