Views: 88
Ko sem bil star približno 20 let, sem šel na veliko konferenco za moške v moji cerkvi in spominjam se, da smo vsi sedeli okrog miz v veliki dvorani in govorec je rekel, naj vstanejo vsi nad 60 let. Vstalo je veliko moških. Potem je govorec rekel, naj ostanejo pokonci tisti, ki so stari več kot 70 let. Mnogo moških je sedlo, nekateri pa so še naprej stali. Govorec je rekel, naj ostanejo pokonci tisti nad 80 let. Večina je sedla, samo nekaj jih je še ostalo. Potem je govorec vprašal vsakega, koliko je star, in ugotovil, da je najstarejši star 85 let. Kot edinega stoječega v tej veliki dvorani ga je govorec vprašal: »Gospod, a se še vedno borite s poželenjem?« Starec je pritrdil … in sedel. Govorec je potem vsem nam rekel: »V redu, zdaj vsi vemo, da je skušnjava nekaj normalnega za vsakogar in da moramo pričakovati boj na tem področju do smrti.« Kot mladenič sem bil malo šokiran in olajšan, saj sem mislil, da sem edini v dvorani, ki se tako bori s čistostjo. Na toliko načinov sem mislil, da sem sam in da sem čuden v svojih bojih s skušnjavo in grehom. Spominjam se, da sem mislil, če bi ti možje poznali misli, ki se mi podijo po glavi, mi verjetno ne bi dovolili zahajati v to cerkev in zagotovo mi ne bi dovolili, da sem mladinski voditelj.
Trenutno smo sredi posta, ko se pripravljamo na veliko noč. V tem času kot cerkev premišljujemo o Pismu Kološanom 1,15–27 in se še posebej osredotočamo na resnico, da je Jezus Kristus v nas, upanje slave!! Danes bomo govorili o skušnjavi in da je Jezus naše upanje v skušnjavi; nisi sam!
Najprej si poglejmo, kaj je skušnjava.
Prepričan sem, da se nekateri postijo v pripravi na veliko noč. Jezus je pred začetkom svojega delovanja preživel 40 dni v puščavi, kjer se je postil. Sveto pismo nam pove v Evangeliju po Mateju 4,1–11, da je v tem času posta in priprave tudi Jezusa skušal hudič. Zato vemo, da je bil Jezus skušan, ko je bil na zemlji. Pismo Hebrejcem 4,15 nam tudi pove, da je bil Jezus skušan, a ni grešil. Torej skušnjava ni greh. Pravzaprav pravi Jakobovo pismo 1,13–15:
Nihče, ki je preizkušan, naj ne govori: »Bog me skuša.« Boga namreč zlo ne more skušati in sam ne skuša nikogar. Vsakogar skuša njegovo lastno poželenje, ki ga vleče in zavaja. Nato poželenje spočne, rojeva greh, storjeni greh pa porodi smrt.
Jakobovo pismo 1,13–15
Tukaj vidimo, da skušnjava ni greh. Skušnjava postane greh, ko se prepustimo svojim strtim željam, namesto da bi se jim uprli. Vemo tudi, da ko je Jezusa skušal hudič, se je, namesto da bi se predal skušnjavi, ki jo je ponujal sovražnik, uprl in ni grešil. Zelo mi je všeč, kako Jezus tukaj postavi zgled upiranja skušnjavi. Pokaže nam, da se je mogoče upreti skušnjavi, ki nas ves čas napada. Kaj je storil? Uprl se je skušnjavi, ki mu jo je ponudil sovražnik, in tudi govoril resnico, namesto da bi poslušal laži skušnjave. Jezus je naše upanje v skušnjavi, ker je bil tudi sam skušan in je lahko premagal skušnjavo.
Še en način, zakaj je Jezus naše upanje v skušnjavi, je, da razume našo situacijo. Preberimo odlomek Pismo Hebrejcem 4,14–16:
Trdno se torej držimo veroizpovedi, ker imamo veličastnega vélikega duhovnika, ki je šel skozi nebesa, Jezusa, Božjega Sina. Nimamo namreč vélikega duhovnika, ki ne bi mogel sočustvovati z našimi slabostmi, marveč takega, ki je kakor mi preizkušan v vsem, vendar brez greha. Bližajmo se torej z zaupnostjo prestolu milosti, da bomo dosegli usmiljenje in našli milost, ki nam bo v pravem trenutku pomagala.
Pismo Hebrejcem 4,14–16
Možje in žene, to je čudovita resnica, ki jo šele začenjam razumeti. A dejstvo je, da je Jezus solidaren (združen) z nami v naši slabotnosti! Jezus resnično sočustvuje z vami, ker vem, kaj prestajate, ker je bil tudi on skušan, kot smo skušani mi! Sočustvuje s teboj in menoj, to ni pomilovanje. Jezus pravzaprav občuti našo bolečino in naše trpljenje. Njegova človeška narava popolnoma razume naše težave. Zapomnite si, da je Jezus še vedno popolnoma Bog in popolnoma človek. Nek pisec je napisal, da Jezus ne more zadržati »razumevanja in čudovite narave, ko vidi ljudi v bolečini.«
Ali razumete, kaj to pomeni? Pomeni, da nisi sam v svojih skušnjavah in bojih. Zares! Vem, da se zdi, kot da si edini. A verjemi mi, to je hudičeva laž, ki jo uporablja vse od edenskega vrta. Vsi se borimo s skušnjavo in grehom. Ali misliš, da te sovražnik napada bolj, kot je napadal Jezusa? Nikakor! Jezus pozna tvojo bolečino in celo razume tvojo slabotnost. Hodiš za Bogom, ki razume in je bil na podobnem mestu. Pismo Hebrejcem pravi, da je bil »kakor mi preizkušan v vsem.« Eden izmed razlogov, zakaj se Jezus počuti tako povezanega z nami, je, da je šel po podobni poti kot ti. Bil je resničen človek. Poznal je bolečino, trpljenje, zavračanje, sramoto, zadrego, napačno so ga razumeli, po krivem obtožili, ustrahovali, njegovi bližnji so ga zapustili, bil je pretepen in celo ubili so ga. Nek pisec je rekel, da če bi Jezus živel danes, bi izgubil vse prijatelje in sledilce pri 33 letih.
Torej … Ko so odnosi uničeni, ko pridejo občutki nekoristnosti, ko se zdi, da gre življenje mimo tebe, ko se ti zdi, da si zamudil nekaj velikega, ko ne moreš razvrstiti vseh svojih čustev, ko te prijatelji izdajo, ko te družina zavrne, ko te vsi napačno razumejo, ko se zdi, da bo strtost tega padlega sveta zgrmela nate, in ko si pripravljen odnehati in se prepustiti čemur koli. Prav na tej točki, prav tam imaš prijatelja, ki točno ve, kaj prestajaš in kako je občutiti tako intenziven pritisk. V teh trenutkih je Jezus s teboj kot dober prijatelj, ki sedi ob tebi in te je pripravljen objeti ali ti ponuditi ramo, na kateri se boš zjokal. Naš Bog pozna bolečino in boj.
Jezus je naše upanje v skušnjavi, ker pozna tvoje boje; nisi sam.Pismo Hebrejcem pravi, da je bil Jezus skušan kakor mi, vendar je bil »brez greha«.
Obstaja OGROMNA razlika pri Jezusu, ker ve, kako premagati skušnjavo. Ve, kako je zaupati Očetu po moči Svetega Duha in se upreti sovražniku. Jezus pozna skušnjavo, a vendar se ji ni predal. To nam daje upanje.
Premislimo o resnici iz Pisma Rimljanom 6, ki pravi: »… niste sužnji greha.« Bili ste odkupljeni s ceno Jezusove krvi in to plačilo vas je osvobodilo greha. Bog se je žrtvoval, da bi lahko ti živel svobodno. Ko torej pride skušnjava, lahko stojiš v tej resnici in se upreš sovražniku. Včasih celo glasno in goreče rečem: »Nisem suženj greha!« Ni se mi treba vdati tej skušnjavi, odkupljen sem bil z Jezusovo krvjo! V teh trenutkih skušnjave tudi molim in povem Bogu, da sem slaboten in da potrebujem njegovo moč v sebi. Mi kot kristjani naj ne bi bili najtrdnejši, najmočnejši ljudje na svetu, ampak pravzaprav ljudje, ki vemo, da smo slabotni in nagnjeni k neuspehu, vendar smo ljudje, ki služimo močnemu Bogu.
Drugo pismo Korinčanom 12,9–10 pravi: »›Dovolj ti je moja milost. Moč se dopolnjuje v slabotnosti.‹ Zato se bom zelo rad ponašal s svojimi slabotnostmi, da bi se v meni utaborila Kristusova moč. Vesel sem torej slabotnosti, žalitev, potreb, preganjanj in stisk za Kristusa. Kajti močan sem tedaj, ko sem slaboten.«
Drugo pismo Korinčanom 12,9–10 Bog ljubi ponižno srce in se z veseljem odzove, ko ga prosimo za pomoč.
Ker Jezus ni grešil, ni ujet z nami v luknji, ki jo ustvari greh. Bil je brez greha in nas lahko zato potegne ven iz te luknje. Psalm 40,2–4 pravi:
Trdno sem upal v GOSPODA, pa se je sklonil k meni in uslišal moje klicanje. Potegnil me je iz pogubne jame, iz blatnega močvirja, moje noge postavil na skalo, utrdil moje korake. Dal mi je v usta novo pesem, hvalnico našemu Bogu. Mnogi bodo videli in se bali,zaupali bodo v GOSPODA. Psalm 40,2–4
Jezus ne vpije le z vrha luknje: »Hej, moral bi iz te grde jame, v kateri si!« Ne zmajuje z glavo v sramu in ne čaka, da pridemo ven sami od sebe. Pač pa spleza v luknjo našega greha, naše bolečine in naše zmede ter nam pokaže izhod. Postavi nas na skalo in utrdi naše korake, če ga pokličemo in mu zaupamo. Jezus je naše upanje v skušnjavi, ker jo je premagal in nam pomaga premagati skušnjavo in greh; nisi sam.
Imam vprašanje zate. Kaj misliš, kakšen je Jezusov odnos do tebe, ko pogleda v temni del tvojega življenja, ki ga ne pozna nihče?
Katero področje je to zate? Ali je zasvojenost s hrano ali alkoholom? Zlobne misli in dejanja do drugih? Globoko ljubosumje? Trmasta prevzetnost? Laži, ki jih govorimo sebi in drugim? Zasvojenost s pornografijo ali poželenje, zaradi katerega gledamo na druge kot na predmete? Slaba samopodoba ali sovraštvo do sebe? Sumljive finance ali davki? Jeza? Strah? Ugajanje ljudem? Zagrenjenost?
Kdo je Jezus na teh področjih tvojega življenja? Ali se odvrne v gnusu in čaka, da popraviš ta področja, preden prideš k njemu?
Naj bom jasen, ne smemo se vdati skušnjavi. Ko grešimo, vabimo bolečino v svoje življenje, ki je Bog ni nameraval. Zanikamo, kdo smo kot Božji otroci. Ne zaupamo Bogu v teh trenutkih, ampak prevzetno trdimo, da sami bolje vemo, kaj potrebujemo, kot Bog. Obožujemo napačne stvari in prizadenemo sámo Božje srce, ki nas tako zelo ljubi.
V trenutkih, ko grešimo, (in res GREŠIMO), pogosto slišimo: Ti tepec! Spet si to storil! Ni ti uspelo, sram te bodi! Grozen si! Ničvreden si!
VENDAR to ni Božji glas. Pogosto mislimo, da je to Božji glas, VENDAR je to glas obtoževalca hudiča in njegovih demonov. To ni Bog!
TOREJ če te misli, ki jih slišimo, niso Bog, kaj pravi Bog v trenutkih, ko grešimo in smo na najslabšem mestu?
Prosim, poslušajte, ker mislim, da imamo v teh temnih področjih življenja, v teh najtemnejših trenutkih zagovornika v nebesih. Prvo Janezovo pismo 2,1 pravi:
Otroci moji, to vam pišem zato, da ne bi grešili! Če pa že kdo stori greh, imamo pri Očetu zagovornika, Jezusa Kristusa, pravičnega.
Prvo Janezovo pismo 2,1 Imamo Jezusa, ki izjavlja duhovnemu svetu, da smo njegovi in da smo bili odkupljeni z njegovo krvjo. Izjavlja vsemu svetu, da nam je odpuščeno in smo ljubljeni. Pismo Kološanom 1,22 pravi, da smo spravljeni po Jezusu »prek smrti, da bi [nas] privedel pred svoje obličje svete, brezgrajne in neoporečne.«
Blizu nam je v teh trenutkih, ne samo, kadar delamo dobro in se dobro počutimo. Čeprav se zdi, da smo v najslabotnejših najbolj sami, bi celo rekel, da nam je v teh trenutkih Bog najbližje. V teh trenutkih nas Jezus imenuje svete in brezgrajne. Ves čas navija za nas, da bi zaupali Očetu v vsem tem.
Jezus je naše upanje v skušnjavi, ker je naš zagovornik in nam je odpustil grehe; nisi sam. Če si kristjan, pa s tem ne mislim, da samo verjameš v »boga«, AMPAK da imaš ljubeč odnos s svetim troedinim Bogom. Da v tem odnosu rasteš v zaupanju Bogu Svetega pisma in počasi postajaš bolj podoben Jezusu.
Če si tak, potem moraš vedeti nekaj stvari:
- Imaš Boga, ki je globoko povezan s teboj na načine, ki jih šele začenjaš razumeti.
- Imaš Boga, ki te vidi. Celega tebe. Jezus vidi, kako si zmeden in strt in vidi več tvojih slabosti, kot jih boš kdaj videl sam.
- Imaš Boga, ki te popolnoma ljubi in ne moreš biti ločen od te ljubezni.
- Imaš Boga, čigar ljubezen je neustrašna! In ta ljubezen te bo spodbujala in spreminjala, da boš rastel in ljubil, kot ljubi Bog.
Zakaj se potem vdamo skušnjavi in grehu? Mislim, da zato, ker imamo nekaj raje kot Boga. Greh je stvar srca, ne samo slabotnost moči volje. Eden mojih prijateljev pravi: Delamo, kar delamo, ker mislimo, kar mislimo, ker ljubimo, kar ljubimo.
Upam, da ste se danes ponovno spomnili, kako neverjeten in čudovit je Jezus. Ker samo takrat delamo, kot pravi Psalm 34,9:
Okusite in glejte, kako dober je GOSPOD.
Samo takrat, ko izkusimo Božjo dobroto in lepoto, bomo ljubili nekaj večjega kot sebe in svoj greh. Samo takrat, ko nas prevzame Božja ljubezen, bomo imeli nekaj za privlačnejše od skušnjave in greha, ki nas držita in ujameta. Delamo, kar ljubimo, in potrebujemo večjo ljubezen, da bo zgrabila naše srce. Zato prosi Boga, naj spremeni tvoje srce, da boš globlje spoznal njegovo ljubezen.
Zapomni si:
Bog vidi tvojo bolečino in boje. Bog te ljubi tudi v tvojih najhujših trenutkih. Bog je mogočen in ti lahko da moč, da premagaš skušnjavo. Katero od teh stvari najtežje verjameš, ko pride skušnjava? Naj jih ponovno preberem: Bog vidi tvojo bolečino in boje. Bog te ljubi tudi v tvojih najhujših trenutkih. Bog je mogočen in ti lahko da moč, da premagaš skušnjavo.
Jaz osebno se včasih borim z Božjo močjo, da bi premagal skušnjavo. Spodbujam vas, cerkev, spreobrnimo se in verujmo! Priznaj Bogu, s katero izmed teh stvari se boriš v tem trenutku.
Povej mu, da ti je žal. Potem mu povej, da veruješ v to resnico, s katero se boriš, in ga prosi, naj pomaga tvojemu srcu verjeti.
Cerkev, priznajmo to tudi nekomu drugemu ta teden in živimo Pismo Hebrejcem 3,12–13:
Pazíte, bratje, da v katerem med vami ne bo hudobnega in nevernega srca in bi odstopil od živega Boga. Nasprotno, iz dneva v dan drug drugega spodbujajte, dokler še lahko rečemo »danes«, da ne bi kdo med vami zak rknil, ker bi ga prevaral greh. Pismo Hebrejcem 3,12–13
Z.M.