• Skip to primary navigation
  • Skip to main content
  • Skip to primary sidebar
  • Skip to footer

137.si

Krščanski medijski portal

Bog nam lahko tudi danes da mir in počitek. Počivamo lahko v zagotovilu njegove ljubezni in moči, ne glede na to, kaj se dogaja okrog nas.

  • Religija in verovanje
    • Hoja za Kristusom
    • Krščanstvo vs. politika
    • Etika in morala
    • Reformacija in Primož Trubar
  • Praktično krščanstvo
    • Dotik duše
    • Pričevanja
    • Svetopisemske vrednote
  • Naslednje generacije
    • O mladih in študentih
    • O otrocih in najstnikih
    • O zakonskih parih in družinah
    • Predzakonsko življenje
    • Ženska – dar ljubezni
  • V luči današnjih dogodkov
    • Malo slišana zgodovina
    • Aktualno – covid, družba
  • Kultura
    • Krščanska glasba
      • Ameriška slavilna glasba
      • Katarina Bordner
      • Utrip kraljestva
      • L.Y.F.E.
      • Dar srca
      • Svetnik
      • Razni izvajalci
        • Ervin Štefančič
        • Mesto na gori
    • Krščanska literatura
  • Video posnetki
    • Ženska konferenca 2020 – splet
    • CDE – Center evangelij danes
    • Vrelec – prevedena predavanja
    • Video pričevanja
    • Vprašanja o krščanstvu
You are here: Home / Malo slišana zgodovina / Kaj je bilo razsvetljenstvo?

Kaj je bilo razsvetljenstvo?

Hits: 44

Sodobna znanost, medicina, politična svoboda, tržno gospodarstvo – vse to naj bi, tako nam vsaj pravijo, izviralo iz neke vrste čudeža, ki se je zgodil pred 250 leti. Ta čudež se imenuje razsvetljenstvo – trenutek v zgodovini, ko so filozofi nenadoma zavrgli verske dogme in tradicijo ter jih zamenjali s človeškim razumom. Harvardski profesor Steven Pinker je to izrazil z besedami: »Napredek je darilo idealov razsvetljenstva.«

Jean-Jacques Rousseau, francoski filozof razsvetljenstva in francoske revolucije z vsemi njenimi dobrimi in slabimi posledicami. Slabe akademiki žal največkrat »spregledajo«.

Ta trditev ima le eno težavo. Da to v resnici preprosto ne drži.

Pomislite na primer na ameriško ustavo, za katero pogosto trdijo, da je rezultat razsvetljenske misli. Vse, kar je potrebno, je, da si malce preberete o angleškem pravu (znanem kot common law), kar sta Alexander Hamilton in James Madison zagotovo storila, pa boste spoznali, da to ne drži. Že v 15. stoletju je angleški pravnik John Fortescue razdelal teorijo o zavorah in ravnovesjih, zakonitem postopku in vlogi zasebne lastnine pri zagotavljanju osebne svobode in gospodarske uspešnosti. Na podoben način ima tudi ameriška listina pravic in svoboščin svoj vir v angleškem pravu 17. stoletja.

Ali pa pomislite na sodobno znanost in medicino. Že mnogo let pred razsvetljenstvom so tradiciji zavezani angleški kralji podpirali prodorne znanstvene institucije, kakršni sta Kraljevo zdravniško združenje, ustanovljeno leta 1518, in londonsko Kraljevo združenje, ustanovljeno leta 1660.

Današnji sedež Kraljevega zdravniškega združenja v Londonu. Združenje je leta 1518 ustanovil angleški kralj Henrik VIII.

Dejstvo je, da so državniki in filozofi, še zlasti v Angliji in na Nizozemskem, zapisali načela vladavine svobode stoletja pred ustanovitvijo ZDA.

Zakaj naj bi torej vse zasluge pripisali razsvetljenstvu? Očitno zato, ker ni preveč prijetno priznati dejstva, da najpomembnejše dele sodobnega napredka dolgujemo posameznikom, ki so bili skoraj vsi prepričani verski in politični konzervativci.

Trditev, da vse dobro izhaja iz razsvetljenstva, je najtesneje povezana z nemškim filozofom poznega 18. stoletja – Immanuelom Kantom. Za Kanta je bil razum univerzalen, nezmotljiv in neodvisen od izkušnje.

Njegova izjemno dogmatska filozofija je vztrajala pri trditvi, da za vsako vprašanje v znanosti, morali in politiki obstaja le en pravilen odgovor. In da bi človeštvo doseglo ta edini pravilni odgovor, se mora osvoboditi verig preteklosti – to se pravi zgodovine, tradicije in izkušenj.

A ta razsvetljenski pogled ni le napačen, ampak tudi nevaren. Človeški razum, odrezan od omejitev, ki jih nalagajo zgodovina, tradicija in izkušnje, lahko namreč ustvari veliko norih idej.

Abstraktna razsvetljenska filozofija Jeana Jacquesa Rousseauja je dober primer. Hitro je porušila francosko državo, pripeljala do francoske revolucije, vladavine terorja in Napoleonovih vojn. V poskusih Napoleonovih armad, da bi vse evropske vlade preoblikovali v skladu z edino pravilno politično teorijo, za katero je on verjel, da jo dovoljuje razsvetljenska filozofija, je umrlo na milijone ljudi.

Napoleonu so postavili spomenik tudi v Ljubljani. Pa ste vedeli, da je v času njegove vladavine v njegovih vojnah umrlo več milijonov Francozov in več kot šest milijonov drugih Evropejcev?

Današnji navdušenci nad idejami razsvetljenstva ta del zgodovine običajno preskočijo. Ravno tako preskočijo tudi dejstvo, da je oče komunizma, Karl Marx, samega sebe ravno tako videl kot promotorja razuma. Njegova nova ekonomska »znanost« je v 20. stoletju pobila na desetine milijonov ljudi. Ravno tako kot domnevno znanstvena rasna teorija, ki so jo razvili nacisti. Največje tragedije sodobnega časa so zasnovali posamezniki, ki so se sklicevali na razum.

V nasprotju s tem pa je večina našega napredka izšla iz konzervativne tradicije, ki je odkrito dvomila v človeški razum. Kritiki razsvetljenstva, vključno z Johnom Seldenom, Davidom Humom, Adamom Smithom in Edmundom Burkom, so poudarjali nezanesljivost »abstraktnega razuma« in nas pozivali, naj se v vseh stvareh držimo tradicije, zgodovine in izkušenj.

In to nas pripelje do samega bistva tega, kaj je pravzaprav narobe z današnjim malikovanjem razsvetljenstva. Njegovi vodilni zagovorniki namreč niso bili skeptiki, odprti k temu, kar nas lahko naučita zgodovina in izkušnja.

Njihov cilj je bil ustvariti svoj sistem domnevno nezmotljivih resnic, neodvisnih od izkušnje. In v iskanju teh so bili ravno tako rigidni kot najbolj dogmatični srednjeveški misleci.

Angleški in škotski konzervativci so zasledovali drugačen cilj. Branili so ljudsko in versko tradicijo in obenem gojili to, kar so imenovali »zmerni skepticizem« – kombinacija, ki jo poznamo kot »zdrav razum«.

Dandanes veliko razmišljam o zdravem razumu, zlasti ko opazujem ameriško in evropsko elito, ki se navdušuje nad geslom »Razsvetljenstvo zdaj«. Nemudoma se navdušijo nad vsakim novim modnim »-izmom« – socializmom, feminizmom, okoljevarstvom in tako naprej. Razglasijo jih za univerzalne resnice in edini »politično korekten« način razmišljanja. Nato pa javno razkazujejo svoj prezir nad tistimi, ki ne delijo njihovega navdušenja nad njihovimi dogmami, in jih razglašajo za »zaostale«, »neliberalne«, »obžalovanja vredne« in še kaj hujše od tega.

Elita Svetovnega gospodarskega foruma, ki nas v svoji neizmerni modrosti in intelektualni neprekosljivosti vztrajno vodi od ene krize do druge (finančna, migrantska, korona, Ukrajina, energetska, gospodarska,…)

A te nove dogme si zaslužijo, da jih sprejmemo z nekaj tega starega anglo-škotskega skepticizma.

Pretirano razsvetljensko zaupanje v razum nas je že vse prevečkrat speljalo na slaba pota.

Prevod in priredba po Yoramu Hazonyju s Prager University (https://www.prageru.com/video/what-was-the-enlightenment).

K temu lahko dodamo le še to, da naše elite ponovno uprizarjajo igro, ki jo poznamo že iz zgodbe o Adamu in Evi. Kljub vsem svarilom Svetega pisma ter človeške zgodovine, tradicije in izkušnje so se namreč odločili, da ne potrebujejo Boga. Oni sami bodo postali bogovi. Mislim, da vsi dobro vemo, kam jih bo to pripeljalo. Jim bomo sledili?

Robert Pevec

Primary Sidebar

Naš vsakdanji kruh

1440 – Good news – v angleščini

Utrip Kraljestva – NOVO

Tisto noč – Odmev slavljenja

Še več pesmi, ki jih pripravljamo za vas.

Malo slišana zgodovina

Kaj je bilo razsvetljenstvo?

Sodobna znanost, medicina, politična svoboda, tržno gospodarstvo – vse to naj bi, tako nam vsaj … Preberi še več about Kaj je bilo razsvetljenstvo?

Še več člankov

Reformacija na Slovenskem

Nekatera nova spoznanja o reformaciji v Idriji

O obdobju reformacije v Idriji je bilo že precej napisanega. Ker me tematika tudi osebno zanima mi … Preberi še več about Nekatera nova spoznanja o reformaciji v Idriji

Vprašanja o krščanstvu – Video

Kaj pomeni ljubiti? – Vinko Ošlak in Benjamin Hlastan

Preglej še več odgovorov.

Zgodbe življenja

Živim, da ga slavim. Tadejeva zgodba

"Če jaz v tem trenutku umrem, ali bom šel v nebesa?" Je bilo eno od zanimivih Tadejevih razmišljanj

Še več pričevanj

Zakonska problematika

Kako izbrati pravega partnerja?

Predavanje Philip Yancey – Antonov dom

https://www.youtube.com/watch?v=nldfCWDRpTc

Desi Maxwell – tečaj krščanstva

Desi Maxwell – 8. predavanje, V telesu

Kaj so grški arhitekti pri gradnji svojih bivališč in templjev uporabljali kot glavni model ali … Preberi do konca. about Desi Maxwell – 8. predavanje, V telesu

Še več predavanj

Igrajmo ŠTRBUNK

Footer

Sorodne povezave

Društvo Zaživi življenje

Društvo Vesela novica

Vrla žena

Štrbunk – družabna igra za vas

Društvo Več

Sorodne povezave

Slovenska slavilna glasba

Prevodi slavilne glasbe

Pišite nam na elektronski naslov:

137. si Krščanski medijski portal

Pogoji uporabe portala

Pogoji uporabe spletne strani

Nekaj besed O nas

Smo skupina ljudi, katerih vera in življenje temeljita na Svetem pismu, ki je navdihnjeno od Boga.

več na tej povezavi: