• Skip to primary navigation
  • Skip to main content
  • Skip to primary sidebar
  • Skip to footer

137.si

Krščanski medijski portal

Kje ste videli, da je Božja ljubezen spremenila zlo? Kako lahko spremenite ostanke v lepoto?

  • Religija in verovanje
    • Hoja za Kristusom
    • Krščanstvo vs. politika
    • Etika in morala
    • Reformacija in Primož Trubar
  • Praktično krščanstvo
    • Dotik duše
    • Pričevanja
    • Svetopisemske vrednote
  • Naslednje generacije
    • O mladih in študentih
    • O otrocih in najstnikih
    • O zakonskih parih in družinah
    • Predzakonsko življenje
    • Ženska – dar ljubezni
  • V luči današnjih dogodkov
    • Malo slišana zgodovina
    • Aktualno – covid, družba
  • Kultura
    • Krščanska glasba
      • Ameriška slavilna glasba
      • Katarina Bordner
      • Utrip kraljestva
      • L.Y.F.E.
      • Dar srca
      • Svetnik
      • Razni izvajalci
        • Ervin Štefančič
        • Mesto na gori
    • Krščanska literatura
  • Video posnetki
    • Ženska konferenca 2020 – splet
    • CDE – Center evangelij danes
    • Vrelec – prevedena predavanja
    • Video pričevanja
    • Vprašanja o krščanstvu
You are here: Home / Naslednje generacije / Kaj je najboljše, kar lahko večina ljudi naredi za boljši svet?

Kaj je najboljše, kar lahko večina ljudi naredi za boljši svet?

Views: 134

Kakšne odgovore bi dobili, če bi med ljudmi opravili anketo, kako izboljšati svet?

Najbrž bi večina ljudi, še zlasti tisti bolj izobraženi, ponudila številne odgovore o potencialnih »družbenih« in »gospodarskih« reformah, ki bi svet mimogrede spremenile v raj na zemlji.

Že vse od šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja prevladuje prepričanje, da se »dobri« ljudje borijo za »dobre«, »častivredne«, »plemenite« cilje. Človek izboljša svojo okolico in postane dober človek tako, da se bori za pravice žensk, manjšin, beguncev, oseb LGBT, za okolje, za kite, za polže, za okolje, za zdravstvo, za šolstvo …

Ta pogled je precej drugačen od pogleda, ki je v naši kulturi prevladoval v preteklih stoletjih. Res je, da so se ljudje tudi v preteklosti večkrat borili za višje cilje – proti suženjstvu, revščini, lakoti –, a ljudje v splošnem niso bili mnenja, da lahko le borec za skupno dobro velja za dobrega človeka.

Večino naše zgodovine bi ljudje podali precej drugačne odgovore o tem, kaj naredi dobrega človeka:

  1. moralen in častivreden značaj,
  2. dober, vzoren zakon in družina,
  3. skrb za svojo družino, še zlasti za starše,
  4. vernost (bogaboječnost) in
  5. skrb za bolne, revne in pomoči potrebne v svoji skupnosti in tudi izven nje.

Dandanes bi verjetno le redkokdo pri zgoraj omenjenem vprašanju pomislil na take odgovore. Poglejmo si jih malce pobližje:

1. Moralen in častivreden značaj.

Z dandanašnjo mikronizacijo morale se je močno spremenila sama definicija moralnega značaja. Nekdaj je moralen in častivreden značaj pripadal človeku, ki je bil pripravljen trdo delati na samem sebi, na svoji samokontroli, na boju s svojimi lastnimi demoni in sebičnimi apetiti – ali na kratko: boju z lastno padlo naravo. Ko so ljudje še iskali modrost v Svetem pismu in ne v svojih lažnivih srcih in pri svojih lažnivih učiteljih (ki so jih vodila njihova lažniva srca), so se zavedali, kako padla in pokvarjena je njihova človeška narava. In vedeli so, da jih čaka doživljenjski boj s samim seboj. Zdaj pa … Bolj ko so ljudje izobraženi in intelektualni, bolj iščejo razloge za svoje pomanjkljivosti zunaj sebe – v genih, družbi, naravi, vzgoji, zlorabi … Namesto da bi se zazrli sami vase in se soočili sami s seboj.

Pričel bom s človekom v ogledalu. Prosil ga bom, naj se spremeni. In nobeno sporočilo ne bi moglo biti bolj jasno. Če želiš spremeniti svet na bolje, se najprej zazri vase. In nato naredi spremembo. Michael Jackson v pesmi Man in the Mirror

2. Dober, vzoren zakon in družina.

To je še vedno nekaj najboljšega, kar lahko večina ljudi stori za boljši svet. Večina današnjih mladih diplomirancev in praktično celotna intelektualna elita tega sveta se posmehujejo tej ideji. Če bi mlado dekle po končani fakulteti dejalo, da si v življenju najbolj želi najti dobrega moža ter imeti otroke in srečno družino, bi se vsi zgražali nad njenim zametavanjem svojih talentov. Če pa bi dejalo, da si želi zgraditi neko imaginarno kariero »poslovne ženske«, bi bilo to sprejeto z odobravanjem.

In vendar, kaj bi bilo lahko boljšega za družbo kot to, da bi se večina mladih ljudi poročila in poskusila vzgojiti dobre, dostojne ljudi?

To je bila vendarle že na samem začetku prva Božja zapoved:

Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril, moškega in žensko je ustvaril. Bog ju je blagoslovil in Bog jima je rekel: »Bodita rodovitna in množita se, napolnita zemljo in si jo podvrzita; gospodujta ribam v morju in pticam na nebu ter vsem živalim, ki se gibljejo po zemlji!« (Prva Mojzesova knjiga 1,27–28)

3. Skrb za svojo družino, še zlasti za starše.

To je še ena od tradicionalnih poti k izgradnji dobrega človeka, ki pa jo dandanes močno spodkopavajo trije pojavi moderne družbe:

  • številni samski ljudje, ki si nikoli niso ustvarili družine
  • država, ki se vedno bolj vmešava v družinsko življenje in poskuša prevzeti čim več skrbi za državljane »od zibeli do groba«
  • množica odraslih otrok, ki ne želi prevzeti skrbi za svoje ostarele starše in jih poskuša preprosto odriniti v domove starejših občanov in varovana stanovanja. Včasih so takim ustanovam rekli hiralnice in pogosto današnje ustanove čisto dobro služijo temu namenu.

4. Vernost (bogaboječnost).

Ljudem, ki so prepričani, da vera za značaj ni pomembna, lahko zastavimo dve vprašanji:

Prvič, zakaj med nasilnimi kriminalci le stežka najdemo človeka, ki bi se imel za vernega?

Drugič. Pozno zvečer ste se izgubili v neznanem mestu. Zagledate skupino mladih mož, ki gredo v vašo smer. Bi vam odleglo, če bi izvedeli, da se vračajo z večerne maše ali s srečanja, na katerem so preučevali Sveto pismo?

5. Skrb za bolne, revne in pomoči potrebne v svoji skupnosti in tudi izven nje.

V preteklosti so se številni ljudje pridružili skupinam in društvom, ki so služila skupnosti. Možje so se pridružili gasilcem ali pa so sodelovali pri prostovoljnem delu, ko so se gradili vodovodi, kanalizacije ali vrtci. Številne ženske so pomagale pri skrbi za bolne in ostarele ali pri čuvanju otrok. In še številnejši so preprosto pomagali svojim bližnjim – sorodnikom, sosedom, znancem – pri vsakodnevnih opravilih. Preprosta, drobna dejanja pomoči.

Res je veliko bolj vznemirljivo, če se pridružimo velikim demonstracijam in zagovarjamo grandiozne rešitve sveta. To nam prinaša tudi izreden občutek, kako dobri in veličastni ljudje smo. Je pa tudi veliko lažje, kot če se vsak dan znova trudimo izboljšati sami sebe.

V tem pa se skriva tudi eden izmed razlogov za našo eksistencialno krizo. Mnogi ljudje ne razumejo, da je najboljše, kar lahko storijo za boljši svet, to, da si sami prizadevajo postati dobri ljudje in da vzgojijo otroke, ki si bodo prizadevali za enak cilj – postati dober človek.

Nekateri menijo, da lahko samo velika moč ustavi zlo, a to se ne ujema z mojim odkritjem. Majhna, vsakodnevna dejanja običajnih ljudi so tisto, kar ustavi temo. Drobna dejanja prijaznosti in ljubezni. Gandalf Sivi iz romana Hobit ali Tja in nazaj (J. R. R. Tolkien)

Robert Pevec

Primary Sidebar

RSS Naš vsakdanji kruh – VSAKODNEVNO BRANJE

  • Poklican tak, kakršen sem May 14, 2025
    John se je počutil poklicanega v posvečeno službo za Boga, a je izgubil vid. Ker je predpostavljal, da zaradi svoje slepote ne bo mogel voditi, je leta prosil Boga za ozdravljenje. Nekega dne, v katedrali v Southwarku, ko se je počutil zapuščenega od Boga, je izbruhnil v jezno molitev, dokler ni bil nazadnje izčrpan. Potem […]

Utrip Kraljestva – NOVO

Hallelujah – Pentatonix

Še več pesmi, ki jih pripravljamo za vas.

Zakonska problematika

Kako izbrati pravega partnerja?

Vprašanja o krščanstvu – Video

Kaj pomeni ljubiti? – Vinko Ošlak in Benjamin Hlastan

Preglej še več odgovorov.

Malo slišana zgodovina

Ali konzervativci nasprotujejo spremembam?

To pravi levica. Kaj pa konzervatizem resnično pomeni? Če v Google vnesete vprašanje »Kaj je … Preberi še več about Ali konzervativci nasprotujejo spremembam?

Še več člankov

Reformacija na Slovenskem

Nekatera nova spoznanja o reformaciji v Idriji

O obdobju reformacije v Idriji je bilo že precej napisanega. Ker me tematika tudi osebno zanima mi … Preberi še več about Nekatera nova spoznanja o reformaciji v Idriji

Zgodbe življenja

Živim, da ga slavim. Tadejeva zgodba

"Če jaz v tem trenutku umrem, ali bom šel v nebesa?" Je bilo eno od zanimivih Tadejevih razmišljanj

Še več pričevanj

Predavanje Philip Yancey – Antonov dom

https://www.youtube.com/watch?v=nldfCWDRpTc

Desi Maxwell – tečaj krščanstva

Desi Maxwell – 1. predavanje, Velika slika

Naš cilj na prvem srečanju je razmišljati o tem, kako pristopiti k Svetemu pismu kot celoti: da bi … Preberi do konca. about Desi Maxwell – 1. predavanje, Velika slika

Še več predavanj

Igrajmo ŠTRBUNK

Footer

Sorodne povezave

Društvo Zaživi življenje

Društvo Vesela novica

Vrla žena

Štrbunk – družabna igra za vas

Društvo Več

Sorodne povezave

Slovenska slavilna glasba

Prevodi slavilne glasbe

Pišite nam na elektronski naslov:

137. si Krščanski medijski portal

Pogoji uporabe portala

Pogoji uporabe spletne strani

Nekaj besed O nas

Smo skupina ljudi, katerih vera in življenje temeljita na Svetem pismu, ki je navdihnjeno od Boga.

več na tej povezavi: