Views: 53
Jaz sem Alfa in Omega, govori Gospod Bog, on, ki je, ki je bil in ki pride, vladar vsega. (Raz 1, 8)
Tora je ime za prvih pet knjig Svetega pisma: Genesis, Exodus, Leviticus, Numeri, Deuteronomium. Je zdaleč najpomembnejša zbirka knjig, kar jih je bilo kadarkoli napisanih.
Če ne bi bilo Tore, ljudje ne bi spoznali Boga, ki ga časti večina človeštva. Brez Tore ne bi bilo Stare in Nove zaveze – ali drugače povedano, ne bi bilo Svetega pisma. In ne bi bilo Korana. Brez Tore ne bi bilo ne judaizma, ne krščanstva in ne islama.
Brez Tore ne bi bilo Zahodne civilizacije. Če ne bi bilo Tore, ne bi nikoli slišali za Rajski vrt, Adama in Evo, Mojzesa, izhod iz Egipta, Deset zapovedi ali ljubečega Boga.
Tora je dala človeštvu idejo, da je vsak človek nekaj posebnega – zato, ker smo, v skladu z besedami, zapisanimi v Tori, vsi »ustvarjeni po Božji podobi«.
Najbolj znano moralno-etično pravilo – »ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe« – je vzeto iz Tore.
V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo. V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi. In luč sveti v temi, a tema je ni sprejela. (Jn 1, 1-5)
O čemu pa Tora pravzaprav piše? O šestih temeljnih stvareh:
- 1. Tora pripoveduje zgodbe o dogodkih, od katerih se je večina zgodila pred več kot tremi tisočletji.
- 2. Tora je knjiga o Bogu: Kdo je Bog? Kaj Bog želi od nas? Kako se lahko z njim povežemo?
- 3. Tora je knjiga o človeštvu, predvsem o problemu človeške narave.
- 4. Tora je knjiga o Izvoljenem ljudstvu, majhnem narodu, Judih, ki jih je Bog izbral, da bi prejeli Toro, živeli v skladu z njenimi predpisi in razširili njene nauke med ostale ljudi.
- 5. Tora je knjiga predpisov. 613 jih je, razdeljeni pa so na dva dela: na predpise, ki zadevajo moralo – kako naj bi ljudje ravnali med seboj, in na predpise, ki določajo kako naj bi se ljudje obračali na Boga.
- 6. In končno je Tora tudi knjiga modrosti, najpomembnejše stvari, ki jo človek lahko doseže. Ljudje brez modrosti ne morejo postati dobri. Dobri nameni ne ustvarijo dobrih ljudi ali dobrih dejanj. Prazaprav dobri nameni brez modrosti niso samo brez vrednosti, pogosto vodijo v zlo.
Tora se prične z zgodbo o Stvarjenju. In čeprav je Tora izvorno judovska knjiga, se ne prične z Judi. Pravzaprav se prvi Jud pojavi šele v 12. poglavju.
Tora se ne začne z Judi, ker se začne z Bogom. In Bog, ki ga opisuje Tora, je Bog vsega človeštva. Za razliko od vseh drugih zgodb o stvarjenju, Stvarnik, ki ga opisuje Geneza, ni niti najmanj človeški. Ta Bog se ni rodil, nima spolnih odnosov z drugimi bogovi ali ljudmi in ni del narave, je moralen in mu je mar za ljudi.
V vseh drugih religijah, ki so obstajale pred Toro in v času, ko je Tora nastala, so se bogovi rojevali, imeli spolne odnose, se niso kaj prida ukvarjali z moralo, jim ni bilo kaj dosti mar za ljudi in so bili del narave – zato pa tudi so ljudje častili naravo in bogove narave.
To zadnje je še posebej pomembno, saj narava ne pozna morale in etike, Bog Tore pa ju. Narava ne pravi »ljubi svojega bližnjega«, to pravi Bog. Narava pravi »naj preživi najmočnejši.«
Zadnje, kar Bog ustvari v zgodbi o Stvarjenju, je človek, ali, če smo bolj natančni, ženska, ki jo tako lahko imamo za vrhunec stvarjenja. Bog je postavil moškega, Adama, in žensko, Evo, v Rajski vrt, kjer je bilo življenje brez bolečin in brez smrti.
Adam in Eva sta lahko jedla od vseh dreves v vrtu razen drevesa spoznanja dobrega in hudega. Bog jima je povedal, da bosta, če bosta jedla od drevesa spoznanja dobrega in hudega, izgubila svojo nesmrtnost in umrla. A Boga nista ubogala in sta jedla od drevesa spoznanja.
Ni bistveno ali zgodbo vzamete dobesedno ali pa jo imate za prispodobo človeštva. Pomembno je, da razumete zakaj sta jedla od drevesa spoznanja, čeprav sta vedela za posledice tega dejanja. Filozofi, pisci in teologi – vseh religij in brez religij – o tem vprašanju premlevajo že tisočletja.
Od številnih možnih razlogov, vam ponujem dva:
- Prvi je ta, da imajo ljudje raje svobodno voljo – zmožnost izbire med dobrim in zlom – z neizogibnim trpljenjem in smrtjo, kot pa nesmrtno življenje brez bolečin in brez svobodne volje.
- Drugi razlog pa je, da ljudje ne le želijo izbirati med dobrim in zlom, pač pa želijo odločati o tem kaj je dobro in kaj zlo. Želijo biti, kot to opisuje zgodba o Adamu in Evi, »kakor Bog«.
A medtem ko je prvi razlog plemenit, drugi to vsekakor ni. Ko si ljudje pričnejo domišljati, da so oni – in ne Bog – vir etike in morale, se izgubijo. Zgodba, ki se vedno znova ponavlja, v Tori in skozi celotno človeško zgodovino.
Prevod in priredba po avtorju Dennisu Pragerju s Prager University (https://www.prageru.com/video/the-torah-part-i-creation-to-adam-and-eve).
Robert Pevec