Hits: 48
Dandanes lahko slišite veliko slabih napovedi – planet gori, gladina morja se viša in tako naprej. A kaj je resnični namen vsega tega joka in stoka? Zaščita okolja? Ali je morda v ozadju drugačen motiv?
Veliko ste že slišali o naftnem, farmacevtskem, informacijskem in vseh drugih slabih lobijih na svetu. Jaz pa želim govoriti o največjem in najhujšem izmed njih. Ta Goljat se ne ukvarja z milijardami. Ukvarja se z bilijoni.
Govorim o … zelenem lobiju.
Tako je, o okoljevarstvenem gibanju. To je trenutno najbogatejši in najmočnejši lobi na svetu. Nihče mu ne sega niti do kolen. Preden bomo ugotovili, kakšen je, in ga obrzdali, bo postal še močnejši.
In kot je v navadi, močnejši ne pomeni vedno tudi boljši. Veste, zeleni lobi želi zavladati vašemu življenju. Mora. To je povsem smiselno. Konec koncev želi rešiti svet pred uničenjem. Vaša svoboda je zelo nizka cena za to.
Za dosego tega cilja potrebuje zeleni lobi dvoje stvari. Denar. In moč. Ima že veliko obojega. A želi si še veliko več. Kaj imam v mislih, ko govorim o zelenem lobiju?
V mislih imam velike organizacije, ki določajo smer gibanja. To, med ducati drugih, vključuje:
- Greenpeace
- 350.Org
- Nature Conservancy
- Sierra Club
- Svetovni sklad za naravo (WWF)
- In seveda politiki, birokrati, korporacije in mediji, ki podpirajo in promovirajo njihov program.
Naj, preden se spustimo v podrobnosti, poudarimo nekaj stvari. Podnebje se spreminja. Kaže, čeprav glede tega ne moremo biti povsem prepričani, da se počasi segreva. Če se bo še naprej segrevalo, lahko nekoč, v daljni prihodnosti, povzroči resne okoljske probleme. Industrializacija verjetno igra določeno vlogo pri tem segrevanju. Razumni ljudje bi se lahko sporazumeli glede tega.
Demokratska voditeljica Nancy Pelosi in republikanski voditelj Newt Gingrich sta enkrat celo prišla do nečesa takšnega v javnem oglasu, posnetem v devetdesetih letih.
A razum ni v interesu zelenega lobija. Razum vam ne bo priskrbel denarja. Razum vam ne bo dal moči. Zatorej govorimo o denarju. Greenpeace, Nature Conservancy, Svetovni sklad za naravo in Sierra Club imajo finančno vrednost med 100 in 300 milijoni dolarjev. Naštejte katero izmed podjetij Fortune 500 in verjetno mnoga izmed njih pišejo zelenemu lobiju debele čeke.
Bančni velikan Citigroup je, na primer, obljubil 100 milijard dolarjev za »boj proti podnebnim spremembam«. A pravi denar imajo vlade. Leta 2009 je Obamova administracija namenila več kot 110 milijard dolarjev za naložbe v obnovljive vire energije, in to samo v skladu z Zakonom o ameriškem okrevanju in investicijah (American Recovery and Reinvestment Act). Kaj so od tega imeli davkoplačevalci – razen že zdavnaj pozabljenih 500-milijonskih izgub, kakršna je bila Solyndra –, je težko reči.
Po napovedih najboljših ekonomskih modelov naj bi Pariški sporazum o podnebnih spremembah stal med 1 in 2 bilijonoma dolarjev – in to na leto.
Celoten strošek Novega zelenega dogovora (The Green New Deal): 52 bilijonov dolarjev –najmanj. A denar je zgolj sredstvo za dosego cilja.
Cilj je moč. Moč spremeniti družbo v to, kar mislijo, da bi morala biti. To je pravo bistvo vsega tega. Tole je Saikat Chakrabarti, arhitekt Novega zelenega dogovora, povedal Washington Postu: »V osnovi sploh ni šlo za podnebje … pri tem v resnici razmišljamo o tem, kako spremeniti celotno gospodarstvo.«
Morda vam je to všeč. To je povsem v redu. A ne pretvarjajte se, da gre za varovanje okolja. Chakrabarti je bil iskren. Tudi vi bi morali biti. Gre za prenos vedno več in več moči v roke države – na vseh ravneh: zvezni, državni, lokalni. In način, kako priti do moči, je, da podpihuješ strašljive scenarije.
Planet je v ognju. Gladina morja se dviguje. Kmalu bomo vsi mrtvi, razen če prisluhnemo mojstrom za katastrofe, Alu Goru, Billu McKibbnu in Greti Thunberg.
In kaj so njihove grozljive zgodbe dosegle? Generacijo mladih ljudi, ki imajo nočne more o planetu, ki gori okrog njih. Revne ljudi, ki plačujejo višjo ceno za energijo, kot bi bilo to potrebno, in to zaradi velikodušnih subvencij za vetrne in sončne elektrarne. Milijone ptic, vključno z ogroženimi vrstami, umirajočih in sesekljanih zaradi vetrnih turbin. In vendar je svet, ob vsem tem ustrahovanju o gorečem planetu, čistejši, bolj zdrav in bogatejši, kot je bil kadarkoli poprej. Zaradi naravnih katastrof umre manj ljudi kot kadarkoli poprej.
In tu je razlog, zakaj. Ko smo ljudje soočeni s podnebnimi spremembami, se prilagodimo. To nam gre res dobro od rok. To počnemo že tisočletja.
Gladina morja se dviguje? Zgradite večje in boljše nasipe. To je naredila Nizozemska. Precejšen del države, vključno z mednarodnim letališčem, leži nižje od morske gladine.
Potrebujete več vode? Razširite novico o kapljičnem namakanju in razsoljevanju morske vode. Izrael ima več vode, kot jo potrebuje, pa leži sredi puščave.
Potrebujete čisto energijo? Zgradite več jedrskih elektrarn. Švedska dobi polovico vse svoje energije iz jedrskih elektrarn.
Nobena od teh preprostih, praktičnih rešitev nima kaj dosti vpliva na zeleni lobi. S sklicevanjem na zdravo pamet ne boste zbrali denarja. Če boste ljudem pripovedovali, kako dobro jim gre, zagotovo ne boste dobili veliko politične moči. In z mirnostjo ne boste postali slavni.
Zeleni lobi ni reven, ni iskren in zagotovo ni brez moči.
Čas je, da to tudi priznamo.
Prevedeno in prirejeno po avtorju Roganu O’Handleyu na Prager University (https://www.prageru.com/video/what-is-big-green/).
Robert Pevec