Views: 56
Zahej in množica.
»Prišel je v Jeriho in šel skozi mesto. Tam je bil mož, Zahej po imenu. Bil je višji cestninar in bogat človek. Poskušal je videti, kdo je Jezus, pa ni mogel zaradi množice, ker je bil majhne postave. Stekel je naprej in splezal na divjo smokvo, da bi ga videl, kajti moral bi iti tam mimo. Ko je Jezus prišel na tisti kraj, je pogledal gor in mu rekel: ›Zahej, hitro splezaj dol, danes moram namreč ostati v tvoji hiši.‹ In takoj je splezal dol in ga z veseljem sprejel. Ko so to videli, so vsi godrnjali in govorili: ›Ustavil se je pri grešnem človeku!‹ Zahej pa je vstal in rekel Gospodu: ›Gospod, glej, polovico svojega premoženja dam ubogim, in če sem koga v čem prevaral, mu povrnem četverno.‹ Jezus pa mu je rekel: ›Danes je v to hišo prišlo odrešenje, ker je tudi on Abrahamov sin. Sin človekov je namreč prišel iskat in rešit, kar je izgubljeno.‹« (Evangelij po Luku 19,1–10)
Poskušal je videti, kdo je Jezus, pa ni mogel zaradi množice … Kakšen nesmisel! Množica, ki je obdajala Jezusa, ki se je ob njem zbrala, da bi ga videla, je glavna ovira tistemu, ki ga želi videti! Vedno močneje doživljam, da je za to, da svet ne vidi Jezusa, kriva predvsem množica, ki se je zbrala okrog njega. Zakaj?
- Jezus prinaša na Zemljo ogenj, ga daje množici, množica pa se tako stiska ob njem, da ogenj ugasne. Greje se, a nikogar ne pogreje.
- Jezus prinaša na Zemljo življenje, množica pa Jezusa izčrpava, se napaja in opijanja v njegovi bližini, tako da življenje v njegovi bližini vzkali in zgnije brez sadu.
- Jezus prinaša na Zemljo luč, množica se zgrne nad to lučjo in jo zatemni, da je nihče več ni deležen. Luč je vidna le znotraj kroga, ob Jezusu. Zunaj, ko se množica razide, ni ne duha ne sluha o luči.
- Jezus prinaša na Zemljo resnico, množica jo sprevrže v svoj prid, se z njo okoristi. Dokler je Jezus tisti, ki dela čudeže, množi hlebe in ribe, so z njim, ko pa je Resnica postavljena pred sodni stol, množica kriči: Križaj ga!
- Jezus prinaša na Zemljo pot, množica pa spotika vsakega in ovira vsakega, ki bi mu rad sledil. Kajti na tej poti bi jo brez težav prehitel, saj se je na pot usedla in čaka na najugodnejši prevoz.
Ko se zgodi, da Zaheju uspe prelisičiti množico s tem, da spleza na drevo, sta deležna posebne graje oba, tako on sam kot Jezus. Kaj hujšega kot to: »Ustavil se je pri grešnem človeku!« Kaj lahko rečemo ob današnjem odlomku? Žal predvsem, da je ob Jezusu še vedno množica! Ne velika, a dovolj temna in gosta, da zaduši vsako življenje, ugasne luč, ubije resnico, zapre pot, pogasi ogenj. Kaj pa Zahej?
Zahej zares izkaže veliko neustavljivo željo, da bi srečal Jezusa. Ja, gre za premožnega človeka, ki pa se ne zapre v svoje premoženje. Ne, Zahej si želi nekaj več. Kajti ko odrasla oseba pleza po drevesu, mu je malo mar, kaj si o tem misli množica. Motivira ga nekaj veliko bolj pomembnega in nobena ovira ga ne ustavi.
- So še Zaheji, ki bi kljub visokemu položaju in bogastvu plezali na divje smokve in za vsako ceno hoteli videti Jezusa?
- So še Zaheji, ki bi bili zaradi Jezusove gostije na svojem domu pripravljeni polovico svojega bogastva razdeliti z ubogimi in bi želeli popraviti storjene krivice?
Za množico vem, da je, Zaheja redko srečam. In sedaj? Življenja ne bo, če ne pridemo do Jezusa. Ne bo ga niti, če se v množici utopimo. Najbrž je potrebna peščica samotarjev, ki bo znotraj množice, a ne kot del nje poživila ogenj ob Gospodu, prižgala luč, spoznala resnico o življenju in šla na pot. Tiho, neopazno. Ki bo odstirala pogled preplašenemu Zaheju, ki se bo oziral z divjega drevesa.
Množica je laž, Zahejeva samota je smrt! Ostaja tiho bedenje ob Jezusu, v duhu, v molitvi, ko se množica spravi k počitku, ko se umakne od njega. Gospod je sam na gori, ponoči. Takrat je čas za drugo množico, ki bo prižgala svoje ognje in jih utrdila. Ki bo prinesla njegovo luč na zemljo in pomagala Zahejem do Jezusa.
Kje sva, ti in jaz? Kdo sva? Hvaležnost za dar od naju zahteva odgovor! Z Očetovo pomočjo se lahko vsi odločimo, da bomo občutili več hvaležnosti. Lahko ga prosimo, naj nam pomaga blagoslove videti jasneje ne glede na okoliščine.
Molitev:
Gospod, hvala ti, da vztrajaš z nami! Bog, nebeški Oče, občudujemo te in se ti zahvaljujemo. Ti si na našo življenjsko pot poslal dobre ljudi. Jezus, pomagaj mi verjeti, da sem tako svoboden, kot praviš. Vsemogočni in večni Bog, hvala, da se nikoli ne spreminjaš in da ti lahko vedno zaupamo. Pomagaj mi, da se bom danes zanašal na tvojo ljubezen in zvestobo. Gospod, ti poznaš moje slabosti. Prosim, uporabi svojo moč, da se bom lahko uprl grehu in temu, da bi škodoval svojemu odnosu s teboj in drugimi. Prosim te, ne dovoli, da bi množica udušila darove luči, ognja, resnice, poti in življenja, ki si mi jih tako velikodušno prinesel in izlil v moje srce. Prosim te, okrepi me v moči, modrosti, pravičnosti in ljubezni, da bom zmogel po tvoji milosti vedno delovati v skladu s tvojo voljo. Po Kristusu Jezusu. Amen. Božji blagoslov.
Z.M.