Views: 34
»Kača pa je rekla ženi: ›Nikakor ne bosta umrla! V resnici Bog ve, da bi se vama tisti dan, ko bi jedla z njega, odprle oči in bi postala kakor Bog, poznala bi dobro in húdo.‹ Žena je videla, da je drevo dobro za jed, mikavno za oči in vredno poželenja, ker daje spoznanje. Vzela je torej od njegovega sadu in jedla, dala pa je tudi možu, ki je bil z njo, in je jedel. Tedaj so se obema odprle oči in spoznala sta, da sta naga. Sešila sta si predpasnika iz smokvinih listov.« (Prva Mojzesova knjiga 3,4–7)
Potem ko sta se Adam in Eva odvrnila od Boga, sta uporabila predpasnik iz smokvinih listov, da bi pokrila in skrila svoj sram – neprijeten, neugoden občutek, ki nastane iz zavesti o neprimernosti, nečastnosti lastnega ravnanja. V duhovnem pomenu lahko na smokvina predpasnika gledamo kot na neresnično oziroma idealizirano samopodobo, ki jo kažemo navzven drugim ter tako pokrivamo in skrivamo svoj sram, ki ga občutimo o resničnem lastnem jazu. Predpasnik iz smokvinih listov si nadenemo vedno, kadar svojo identiteto povežemo s čimerkoli, kar ni povezano z globoko Božjo ljubeznijo in njegovo voljo za naše življenje. Poglejmo si nekaj značilnosti naše neresnične samopodobe.
Kadar živimo v neresnični samopodobi, nas je pravzaprav strah, da bi se razkrile slabosti in pomanjkljivosti naše resnične notranje identitete, te slabosti pa bi lahko drugi s pridom izkoristili in zlorabili. Eden od načinov, na katerega lahko skozi našo neresnično podobo nadomeščamo pomanjkanje izgubljene resničnosti, je poistovetenje z delom in rezultati dela. »Jaz sem to, kar delam,« je eden temeljnih izrazov lastne neresnične identitete.
Naša neresnična identiteta je tudi odličen manipulator, saj vedno išče načine, kako bi izkoristila svoj svet in vse, ki so del njega, na takšen način, ki bo najbolj ugoden za lastno varnost, ugled in še posebej za dosego prikritih ciljev. Naš neresnični jaz vedno zagovarja lastne koristi in lastne cilje pred koristmi za druge. Manipulacija ni nikomur neznana in tuja. Vsi smo jo že kdaj doživeli in morda tudi kdaj povzročili. Napak je, če je ne prepoznamo, če jo opravičimo, predvsem pa, če se ne odločimo, da bomo spremenili svoje vedenje. Dlje časa trajajoča manipulacija pusti posledice na vseh udeležencih: žrtvi, opazovalcu in povzročitelju.
Najhujša oblika neresničnega jaza se pojavi, ko vstopi v religijo, ko postane religiozen neresnični jaz … Neresnični jaz se lahko oblikuje postopno skozi leta našega življenja – tako subtilno se v vgradi v našo kulturo, da se običajno sploh ne zavedamo njegovega obstoja.
Ko navzven živimo svoj neresnični jaz, ko se odločimo, da bomo navzven kazali in ohranjali idealizirano podobo, vsi naši odnosi hudo trpijo. A drži tudi obratno. Ko se namreč odločimo biti pristni in odkriti, ko živimo v skladu s svojim resničnim jazom, ki je utemeljen in zasidran v Bogu, to pozitivno deluje na naše odnose. Bog nas vabi, da mu zaupamo, ko se tako soočamo z zunanjim svetom. Bodimo pozorni na to, v katerih stikih in s kom vzdržujemo neresnično samopodobo. Ali lahko zaupamo, da bi nas ta oseba sprejela tudi, če bi živeli resnicoljubno in pristno v skladu s tem, kdo zares smo?
Ko se odločamo, da bi slekli »smokvine liste«, ki jih morda nosimo, razmislimo o tem, kako bi dojeli besede, ki bi jih takrat slišali od Boga: »Ne boj se. Ljubim te. Nikoli te ne bom zapustil.«
Z.M.