• Skip to primary navigation
  • Skip to main content
  • Skip to primary sidebar
  • Skip to footer

137.si

Krščanski medijski portal

Kje ste videli, da je Božja ljubezen spremenila zlo? Kako lahko spremenite ostanke v lepoto?

  • Religija in verovanje
    • Hoja za Kristusom
    • Krščanstvo vs. politika
    • Etika in morala
    • Reformacija in Primož Trubar
  • Praktično krščanstvo
    • Dotik duše
    • Pričevanja
    • Svetopisemske vrednote
  • Naslednje generacije
    • O mladih in študentih
    • O otrocih in najstnikih
    • O zakonskih parih in družinah
    • Predzakonsko življenje
    • Ženska – dar ljubezni
  • V luči današnjih dogodkov
    • Malo slišana zgodovina
    • Aktualno – covid, družba
  • Kultura
    • Krščanska glasba
      • Ameriška slavilna glasba
      • Katarina Bordner
      • Utrip kraljestva
      • L.Y.F.E.
      • Dar srca
      • Svetnik
      • Razni izvajalci
        • Ervin Štefančič
        • Mesto na gori
    • Krščanska literatura
  • Video posnetki
    • Ženska konferenca 2020 – splet
    • CDE – Center evangelij danes
    • Vrelec – prevedena predavanja
    • Video pričevanja
    • Vprašanja o krščanstvu
You are here: Home / Religija in verovanje / Reformacija in Primož Trubar / Kako je reformacija oblikovala naš svet

Kako je reformacija oblikovala naš svet

Views: 221

Pred petsto leti, 31. oktobra 1517, je nemški katoliški menih Martin Luther objavil nekaj pritožb, ki jih je imel glede Katoliške cerkve, na cerkvenih vratih v Wittembergu v Nemčiji.

Luthra je razburila cerkvena praksa prodaje odpustkov bogatim podpornikom. Odpustke bi lahko razložili kot karte, ki so ljudem omogočile, da so se izognili peklu: plačajte določen znesek Cerkvi in Cerkev bo poskrbela, da vam v posmrtnem življenju ne bo potrebno trpeti zaradi vaših grehov.

Martin Luther pribija svojih 95 tez na cerkvena vrata v Wittembergu

Luther je bil trdno prepričan, da ta praksa ni le škodovala Cerkvi v očeh običajnih vernikov, ampak tudi ni imela nobene osnove v Svetem pismu. Menil je, da Cerkev potrebuje reformo ali pa bo izgubila svojo legitimnost.

Nihče, niti Luther, ni mislil, da bodo te pritožbe – in naredil je seznam kar 95 le-teh – kaj dosti dosegle. Pravzaprav je želel le sprožiti razpravo o vprašanju, ki ga je močno skrbelo. Namesto tega pa je sprožil verižno reakcijo, ki je spremenila smer zgodovine.

In to spremembo smo poimenovali protestantska reformacija.

Če bi Luther omejil svojo kritiko Cerkve zgolj na odpustke, kot mu je svetoval njegov prijatelj, nizozemski učenjak Erasmus, bi se zadeva morda razrešila in stari red bi bil še vedno ohranjen. A trmoglavega Luthra je bilo težko krotiti.

Luther je bil pač oseba s svojimi lastnimi težavami. Bil je briljanten in karizmatičen, pa tudi maščevalen in trmoglav, da mu je kar škodilo. In ob koncu svojega življenja je na žalost postal tudi antisemit.

Prepričan je bil, da ne bi smelo biti nobenih posrednikov med Svetim pismom in vernikom. Vsak posameznik bi moral imeti dostop do Božje besede, je trdil, tako kot jo je imel katerikoli duhovnik – ali celo papež. To se nam zdi dandanes samo po sebi razumljivo, a v 16. stoletju je bila to radikalna misel.

Zakaj?

Cerkev je bila več kot tisoč let dominantna verska in politična avtoriteta v Evropi. Luther pa je izzval sam temelj te avtoritete.

In ni presenteljivo, da Cerkev tega ni dobro prenesla. Kar se je pričelo kot pričkanje med pogumnim menihom in katoliško hierarhijo je hitro prerastlo v velikanski in krvavi spor, ki je razdelil Evropo na nasprotujoče si verske frakcije.

A posledice Lutrovih idej so segle daleč onkraj verskih sporov. Nič ne pretiravamo, če rečemo, da je bil rezultat Luthrovih idej rojstvo sodobnega posameznika – svobodne osebe z od Boga danimi pravicami, ki so neodvisne od vlade ali katerekoli druge institucije. Vsak posameznik je lahko našel te pravice ob branju in interpretaciji Svetega pisma.

Gutenbergova Biblija, ki jo hrani kongresna knjižnica v ZDA

A da je lahko to storil, se je najprej moral naučiti brati Sveto pismo. In v prvem tisočletju, vse do Luthra je le malo ljudi sploh znalo brati.

Knjige, vključno s Svetim pismom, so bile napisane na roko, kar je trajalo tudi po več mesecev. Knjige so bile zato redke in drage. Še več – večina Svetih pisem je bilo napisanih v latinščini, jeziku Cerkve, jeziku, ki sta ga poznali le duhovščina in izobražena elita. Ta ekskluzivnost je bil eden izmed mnogih načinov s katerimi je Cerkev vzdrževala svojo oblast.

Luther je to težavo razrešil tako, da je Sveto pismo prevedel v nemščino, zato ga je lahko bral kdorkoli.

A njegov trud bi bil zaman, če mu ne bi priskočil na pomoč nedavni izum tiska njegovega sonarodnjaka Johannesa Gutenberga. Tisk je prvič v zgodovini omogočil široko dosegljivost knjig, pamfletov in časopisov.

Če ne bi bilo tiska, bi tudi Luther najverjetneje dočakal enako usodo kot drugi reformatorji pred njim, na primer Jan Hus, ki so mu sodili, ga obsodili krivoverstva in sežgali na grmadi. A zaradi tiska Luthrovega gibanja preprosto ni bilo moč ustaviti. Pravzaprav se ga sploh ni dalo več nadzorovati.

Leseni tiskarski stroj iz leta 1568. Na tekem stroju so lahko natisnili do 240 strani na uro.

Luthrovim novim idejam so kmalu sledile krvave verske vojne med katoliki in protestanti. Trajale so dvesto let in zahtevale številna življenja. Samo tridesetletna vojna med letoma 1618 in 1648 naj bi zahtevala življenja kakšnih osem milijonov ljudi, ki so pomrli zaradi spopadov, bolezni in lakote.

A iz vsega tega klanja so se rodile tudi številne pozitivne spremembe. Če omenimo samo dva stranska proizvoda Luthrovega protesta: iz protestantizma, ki je okrepil vlogo posameznika, sta se rodila kapitalizem in razsvetljenstvo. Naslednji proizvod je bila ameriška revolucija s svojo idejo, da so posameznikom »s strani Stvarnika dodeljene določene neodtujljive pravice« in da so tako svobodni v odnosu do svoje lastne vlade. Od 56 podpisnikov Deklaracije o neodvisnosti, so bili vsi, razen enega, protestanti.

Izreči sodbo o tako pomembnem obdobju, kot je reformacija, je izredno težko. Verjetno je najbolje, da tega niti ne poskušamo. Lahko pa rečemo, da nobena druga osebnost ni imela večjega vpliva na sodobni svet kot nemški menih Martin Luther. To dejstvo bi presenetilo tudi njega samega.

Prevod in priredba po Stephenu Cornilsu s Prager University (https://www.prageru.com/video/how-the-reformation-shaped-your-world).

Robert Pevec

Primary Sidebar

RSS Naš vsakdanji kruh – VSAKODNEVNO BRANJE

  • Poklican tak, kakršen sem May 14, 2025
    John se je počutil poklicanega v posvečeno službo za Boga, a je izgubil vid. Ker je predpostavljal, da zaradi svoje slepote ne bo mogel voditi, je leta prosil Boga za ozdravljenje. Nekega dne, v katedrali v Southwarku, ko se je počutil zapuščenega od Boga, je izbruhnil v jezno molitev, dokler ni bil nazadnje izčrpan. Potem […]

Utrip Kraljestva – NOVO

Hallelujah – Pentatonix

Še več pesmi, ki jih pripravljamo za vas.

Zakonska problematika

Kako izbrati pravega partnerja?

Vprašanja o krščanstvu – Video

Kaj pomeni ljubiti? – Vinko Ošlak in Benjamin Hlastan

Preglej še več odgovorov.

Malo slišana zgodovina

Ali konzervativci nasprotujejo spremembam?

To pravi levica. Kaj pa konzervatizem resnično pomeni? Če v Google vnesete vprašanje »Kaj je … Preberi še več about Ali konzervativci nasprotujejo spremembam?

Še več člankov

Reformacija na Slovenskem

Nekatera nova spoznanja o reformaciji v Idriji

O obdobju reformacije v Idriji je bilo že precej napisanega. Ker me tematika tudi osebno zanima mi … Preberi še več about Nekatera nova spoznanja o reformaciji v Idriji

Zgodbe življenja

Živim, da ga slavim. Tadejeva zgodba

"Če jaz v tem trenutku umrem, ali bom šel v nebesa?" Je bilo eno od zanimivih Tadejevih razmišljanj

Še več pričevanj

Predavanje Philip Yancey – Antonov dom

https://www.youtube.com/watch?v=nldfCWDRpTc

Desi Maxwell – tečaj krščanstva

Desi Maxwell – 1. predavanje, Velika slika

Naš cilj na prvem srečanju je razmišljati o tem, kako pristopiti k Svetemu pismu kot celoti: da bi … Preberi do konca. about Desi Maxwell – 1. predavanje, Velika slika

Še več predavanj

Igrajmo ŠTRBUNK

Footer

Sorodne povezave

Društvo Zaživi življenje

Društvo Vesela novica

Vrla žena

Štrbunk – družabna igra za vas

Društvo Več

Sorodne povezave

Slovenska slavilna glasba

Prevodi slavilne glasbe

Pišite nam na elektronski naslov:

137. si Krščanski medijski portal

Pogoji uporabe portala

Pogoji uporabe spletne strani

Nekaj besed O nas

Smo skupina ljudi, katerih vera in življenje temeljita na Svetem pismu, ki je navdihnjeno od Boga.

več na tej povezavi: