Hits: 83
»Ko je množica videla, da tam ni ne Jezusa ne njegovih učencev, so sami stopili v čolne, odpluli v Kafarnáum in iskali Jezusa. Ko so ga našli na drugi strani jezera, so mu rekli: ›Rabi, kdaj si se znašel tukaj?‹ Jezus jim je odgovoril in rekel: ›Resnično, resnično, povem vam: Ne iščete me zato, ker ste videli znamenja, ampak ker ste jedli kruh in se nasitili. Ne delajte za jed, ki mine, temveč za jed, ki ostane za večno življenje in vam jo bo dal Sin človekov; nanj je namreč vtisnil pečat Oče, Bog.‹ Tedaj so mu rekli: ›Kaj naj storimo, da bomo delali Božja dela?‹ Jezus je odgovoril in jim dejal: ›Božje delo je to, da verujete v tistega, ki ga je on poslal.‹ Rekli so mu: ›Kakšno znamenje torej delaš, da bomo videli in ti verjeli? Kaj počneš? Naši očetje so jedli mano v puščavi, kakor je pisano: Kruh iz nebes jim je dal jesti.‹ Jezus jim je dejal: ›Resnično, resnično, povem vam: Ni vam Mojzes dal kruha iz nebes, ampak moj Oče vam daje resnični kruh iz nebes. Božji kruh je namreč tisti, ki prihaja iz nebes in daje svetu življenje.‹ Tedaj so mu rekli: ›Gospod, vselej nam daj tega kruha!‹ Jezus jim je dejal: ›Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, gotovo ne bo lačen, in kdor vame veruje, gotovo nikoli ne bo žejen.‹« (Evangelij po Janezu 6,24–35)
Ko je Jezus naredil čudež pomnožitve kruha in nasitil več kot 5000 ljudi (Evangelij po Janezu 6,1–15), so ga želeli postaviti za svojega kralja. Nedvomno so želeli, da bi vedno tako poskrbel zanje. Toda Jezus se je umaknil. Tiho se je vrnil v Kafarnaum, da bi bil s svojimi dvanajstimi učenci, a so ga prišli iskat (Evangelij po Janezu 6,24–25). Ko so ga našli, jih je najprej izzivalno vprašal: »Ali iščete fizično hrano, ki propade, ali hrano, ki daje večno življenje?«
Judje so imeli mano v puščavi za Božji kruh: »Pustil jim je deževati mano za hrano, dal jim je nebeškega žita.« (Psalm 78,24)
»Ko so Izraelovi sinovi to videli, so govorili drug drugemu: ›Kaj je to?‹ Niso namreč vedeli, kaj to je. Mojzes pa jim je rekel: ›To je kruh, ki vam ga Gospod daje jesti.‹« (Druga Mojzesova knjiga 16,15)
Obstajalo je močno rabinsko prepričanje, da bo Mesija, ko bo prišel, dal mano iz nebes. To je bilo namreč največje Mojzesovo delo. Zdaj so judovski voditelji zahtevali od Jezusa, naj jim da mano iz nebes kot dokaz za svojo trditev, da je Mesija. Jezus jim je odgovoril, da mane ni dal Mojzes, ampak Bog. Ta mana je bila le simbol kruha, ki prihaja po njem.
»Jezus jim je dejal: ›Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, gotovo ne bo lačen, in kdor vame veruje, gotovo nikoli ne bo žejen.‹« (Evangelij po Janezu 6,35)
Jezus trdi, da lahko samo Bog reče: »Jaz sem kruh življenja.« Kruh, ki ga ponuja, ni nič drugega kot samo Božje življenje. To je pravi kruh, ki lahko resnično poteši lakoto naših src. Mana iz nebes je torej samo predstavljala edinstveni kruh Gospodove večerje, ki ga je dal svojim učencem na predvečer svojega darovanja na križu.
Mana v puščavi je omogočila Izraelcem, da so lahko šli naprej po poti v obljubljeno deželo. Ohranjala jim je zemeljsko življenje, ni jim pa mogla dati večnega.
Obstajajo tri temeljne vrste lakote – telesna, duševna in duhovna. Samo Jezus Kristus lahko poteši najglobljo lakoto našega srca − lakoto po večni resnici, življenju in ljubezni. Samo v njem je resnica, ki jo najdemo v Bogu. Samo on lahko da polnost življenja, Božje življenje, ki nas spremeni zdaj in traja večno. Samo on lahko poteši našo najglobljo lakoto po ljubezni − Božji ljubezni, ki ne pozna konca, ki nas nikoli ne zataji in ne zapusti, ki presega greh in smrt. Samo on lahko poteši večno lakoto naše duše (čustev, razuma in volje) in duha.
Nahranitev pet tisoč mož razkriva izjemno velikodušnost Boga in njegovo veliko dobroto do nas. Ko Bog daje, daje obilno. Daje več, kot potrebujemo zase, da lahko delimo z drugimi, zlasti s tistimi, ki so v pomanjkanju. Vzame tisto malo, kar imamo, če mu le ponudimo, in namnoži v dobro nas in drugih. Seveda pa je potrebno zaupanje v to, da on skrbi za nas in da nam ne bo ničesar bistvenega manjkalo, če bomo velikodušno delili. Bolj ko mu zaupamo in mu damo na razpolago vse, kar imamo, bolj lahko poteši naša najgloblja hrepenenja in potrebe ter nas napolni s hvaležnostjo in radostjo, ki jo more dati le on. Hkrati pa nas naredi radodarne, kajti osvobodi nas strahu zase in nam da okušati radost biti skupaj z njim kruh življenja za ljudi.
Jezus je povedal, kaj naj storimo, da bomo delali Božja dela. Najprej naj verjamemo v Božjega Sina, ki ga je Oče poslal na svet. Ponuja nam odnos z Bogom, ki se začne v darujoči se ljubezni, nesebičnem služenju in odpuščanju drugim. Tako postanemo eno z Božjim usmiljenjem, dobroto in ljubeznivo dobrotljivostjo. To nas odpira polnosti življenja, miru in sreče in z Jezusom postajamo tudi mi skupaj »kruh življenja« za druge, najprej za najbližje, nato za vsakega človeka, ki pride k nam s svojimi potrebami po telesni, duševni in duhovni hrani.
V luči naslednjih vprašanj razmislimo, kako se Božja beseda dotika naših misli in občutij, kako nam razodeva Boga ter mene in druge v njem:
- Kje me stiska strah, v katerega bi lahko povabil Gospoda, da ga preoblikuje?
- Gospod pride v majhnih obiskih vsak dan. Kdaj me je obiskal v zadnjih dneh?
- V odnosu s Kristusom dobivamo kruh življenja, ki hrani vse naše odnose. Kateri odnos želim v teh dneh še posebej izročiti Bogu?
- Kje Bog želi, da sem v teh dneh tisti, ki se bo daroval v skrbi za druge?
Molitev:
Gospod, Aba, Oče, tisto malo, kar imam, blagoslovi tako obilno, da bo dovolj zame in za mnoge ljudi. Gospod, pomnoži, prosim, moje zaupanje tebi, krepčaj me v darujoči ljubezni, da ti dam na razpolago vse, kar imam, da boš ti lahko deloval po meni. Prosim za milost Svetega Duha, za dar ganjenosti nad tvojo besedo, ki jo smem sedaj brati, jo poslušati, premišljevati in ji dopustiti, da v meni izoblikuje Kristusa, da bom postal usmiljen, kot si ti, nebeški Oče. Gospod, samo ti, ki si milost, daješ kruh za večno življenje. Vabiš me, da spustim strah zase in zaupam tebi. Gospod, naj vsak dan na novo iščem tvojo voljo, zaznavam tvojo prisotnost in tako živim odnose, ki vodijo v polnost življenja. Po Kristusu Jezusu. Amen. Božji blagoslov.
Z.M.