Hits: 63
»Prišel je v Jeriho in šel skozi mesto. Tam je bil mož, Zahej po imenu. Bil je višji cestninar in bogat človek. Poskušal je videti, kdo je Jezus, pa ni mogel zaradi množice, ker je bil majhne postave. Stekel je naprej in splezal na divjo smokvo, da bi ga videl, kajti moral bi iti tam mimo. Ko je Jezus prišel na tisti kraj, je pogledal gor in mu rekel: ›Zahej, hitro splezaj dol, danes moram namreč ostati v tvoji hiši.‹ In takoj je splezal dol in ga z veseljem sprejel. Ko so to videli, so vsi godrnjali in govorili: ›Ustavil se je pri grešnem človeku!‹ Zahej pa je vstal in rekel Gospodu: ›Gospod, glej, polovico svojega premoženja dam ubogim, in če sem koga v čem prevaral, mu povrnem četverno.‹ Jezus pa mu je rekel: ›Danes je v to hišo prišlo odrešenje, ker je tudi on Abrahamov sin. Sin človekov je namreč prišel iskat in rešit, kar je izgubljeno.‹« (Evangelij po Luku 19,1–10)
Kdo od nas še nikoli ni hotel biti lep, postaven, imeti denar, slavo in oblast? Koga od nas pa bi te zunanjosti v srcu popolnoma zadovoljile? Prebrani odlomek razkriva, da je čisto »normalno«, da je naš odgovor na zastavljeno vprašanje negativen. Besedilo govori o Zaheju, ki sicer ni bil postaven, imel pa je veliko denarja in užival čast v družbi. A vse to ga ni vodilo do bistvenega – da bi spoznal svojega Odrešenika.
Ta lik me spominja na zgodbo tolikih ljudi, ki so odšli v trgovino s sončnimi očali, da bi končno lahko gledali naravnost v sonce. Prodajalcu so ponujali visoke vsote denarja, on pa jim je vedno znova zatrjeval, da ključ za pogled v sonce ne tiči v dragih očalih, ampak v njih samih. Ko so se kupci spraševali, kaj naj še ponudijo trgovcu za nakup očal, jim je ta vendarle razodel skrivnost: »Če hočete videti sonce, ne potrebujete mojih očal. Nosite jih že v sebi, le poiskati jih morate.« Tudi mi se sedaj odpravljamo na iskanje … iskanje Gospoda, ki nas vabi, naj stopimo iz lastne grešnosti, da nas pride osvobodit.
Pomislimo na dve različni zgodbi. Na bogatega mladeniča, ki se ni odzval na Jezusovo vabilo, naj proda vse, kar ima (prim. Lk 18,18–23), in na Zaheja, ki Jezusa sprejme v svojo hišo. Zgodil se je čudež spreobrnjenja bogatega človeka (prim. Lk 18,24–27). Zaznamovalo ga je srečanje z Gospodom. Popravil je svoja konkretna dejanja. Razmislimo o tem še z drugega zornega kota.
Kaj imajo skupnega drevo, hiša in človek? Vsi imajo »korenine« kot temelj, »deblo« kot osrednji del in »krošnjo« s sadovi. V čem pa se razlikujejo? Drevo in hiša rasteta po zakonih narave, človek pa na svojo rast lahko vpliva, in sicer s svobodno voljo.
Tak primer najdemo tudi v prebranem besedilu, kjer Luka divji smokvi ob bok postavi Zaheja. Kljub temu, da je ta prej rastel kot divja smokva in je njegova majhna postava simbolizirala njegovo grešno življenje, pa se ta bogataš odcepi od drevesa, spleza z višav napuha in začne svoje življenje graditi na trdnejšem temelju, Kristusu. Postane »ukoreninjen in sezidan v Kristusu«. Zahej ponudi zanimiv recept gradnje hiše, tj. lastnega življenja. Najprej moram dobro poznati teren, na katerem bom zidal – spoznati in ponižno sprejeti samega sebe. Nato moram na pomoč poklicati »gradbenega strokovnjaka« – Jezusa Kristusa, s katerim bom položil temelje. Končno se bo gradnja – odreševanje moje duše in duš drugih – lahko začela. Zahej me opozarja še na eno bistveno stvar: Brez veznega materiala – moje svobodne volje – pri tem ne bo šlo. Gospod Jezus bo rad prebival v meni, ko mu bom za to dal svoje »uporabno dovoljenje« in »gradbeno dovoljenje«.
Molitev:
Dragi moj Gospod Jezus Kristus, dobrodošel si v meni, izročam ti »uporabno dovoljenje« za uporabo mojega življenja. Popolnoma ti izročam svoje življenje. Z veseljem ti dajem tudi »gradbeno dovoljenje« za izgradnjo mojega življenja. Prosim te, izgrajuj ga. Gospod, ti veš, da lahko moja največja hrepenenja v polnosti potešiš samo ti. Hvala ti, ker sem lahko ukoreninjen in sezidan v tebi, Kristus. Hvala ti, ker me utrjuješ v veri. Ko vstopam v oseben odnos s teboj, mi razodevaš mojo pravo identiteto in tako moje življenje v polnosti uresničuješ. Ko te poslušam, ko hodim skupaj s teboj, postajam zares jaz. Jezus, ti si moj pravi Prijatelj, s katerim hočem deliti pot svojega življenja. Po Kristusu Jezusu. Amen.
Z.M.