Views: 161
»Nebeško kraljestvo je podobno zakladu, skritemu na njivi, ki ga je nekdo našel in spet skril. Od veselja nad njim je šel in prodal vse, kar je imel, in kupil tisto njivo. Nebeško kraljestvo je tudi podobno trgovcu, ki išče lepe bisere. Ko najde en dragocen biser, gre in proda vse, kar ima, in ga kupi.« (Evangelij po Mateju 13,44–46)
V tej znani prispodobi me k razmišljanju spodbudijo naslednja dejstva:
• Podoba dveh mrzličnih iskalcev skritega zaklada in dragocenega bisera. Podobi me spominjata na iskalce zlata, kot smo jih poznali na Divjem zahodu v severni Ameriki. Izredna zavzetost, ki meji na norost.
• Vrednost zaklada in bisera je očitno vedno premo sorazmerna premoženju iskalca. Oba lahko zaklad oz. biser kupita s tem, da prodata vse, kar imata, ne da bi morala še kaj dodatno zaslužiti.
• Vsiljuje pa se misel, kako je mogoče živeti samo z zakladom, samo z biserom? Odgovor nam Jezus ponuja na drugem mestu, ko pravi: »Iščite najprej Božje kraljestvo in vse drugo vam bo navrženo.« Torej je mogoče.
Današnji odlomek bi torej lahko prevedli v dve spodbudi:
• Iščite, da boste našli zaklad!
• Ko ga najdete, prodajte vse in boste imeli še več!
Kaj naj iščemo, kaj je tisti zaklad, o katerem govori Jezus v priliki? V oporo nam je lahko Salomonova prošnja pri srečanju z Bogom. Ko se mu prikaže Gospod, ga ne prosi ne za dolgo življenje, ne za bogastvo, ne za smrt svojih sovražnikov, ampak za razumnost za pravilno ravnanje. In s tem prejme vse in še več. Najprej modrost, potem vse ostalo. Pogosto je bil v skušnjavah, da bi ravnal po svoje, ker je bilo težko zaupati Gospodu. A kadar je sledil Gospodu, je ohranjal mir v sebi in mir v kraljestvu. Zaklad je modrost, ki se ravna po Božji volji, bi lahko rekli. To bi še šlo, če bi bilo na videz tako preprosto kot pri Salomonu. A Stara zaveza in naše življenje poznata tudi drugačne izide lova za zakladom in zvestobe njemu. Spomnimo se Joba.
Če pomislimo na zvestega Joba, o katerem pravi Sveto pismo, da je bil svet in pravičen, kako je Bog dopustil, da mu je propadlo prav vse imetje, da je izgubil zdravje itd. Ali je bilo vredno? Žena mu je rekla celo: »Prekolni Boga in umri, saj se ne splača.« Le s težavo Job spozna, da je navsezadnje pomembno le, da ostane zvest Bogu. In ko se tudi v stiski oklene le njega, ko mu do konca zaupa, se umiri ter ponovno najde vse, kar je izgubil.
In kje smo kristjani danes? Ali iščemo zaklad, ki bi bil vreden več kot vse? Ko ga najdemo, prodamo vse ostalo, zastavimo zanj vse ostalo?
Ta zaklad je pravzaprav naša vera, ki je zaupanje v Boga, je Božja modrost, po kateri se v življenju ravnamo. Zaklad je neprestano spraševanje, kaj želi Bog. Je odpovedovanje vsemu, kar nas v zvestobi Gospodu ovira. Bogatega mladeniča je oviralo bogastvo, koga izmed nas mogoče ovira neprimerna služba, tretjega neprimerna zveza, spet drugega prijateljstvo, ki to ni, itd. Ovirajo nas zgrešene predstave, navezanosti itd.
Bog nas pravzaprav vabi na to pot – presodi, kaj je boljše, in kupi tisto, kar je resničen zaklad in ne prevara! Kupi – se pravi, da moraš za to nekaj dati; zaklad se kupuje z dragocenimi vrednostmi, ker je sam dragocen. In Jezus pove, kaj je zanj res dragoceno: odpovedovanje svetnemu, ljubezen, pomoč, služenje, hoja za njim in trpljenje. Zdi se preprosto, a v meni je hitro odpor in kup lenobe, na drugi strani pa sanjarije o popolnosti in popolnem darovanju – brez bolečine, seveda. Zdi se mi, da se te kupčije včasih res bojim – mi je bolj varno ostajati v svojih strahovih in navidezni varnosti, v svojih sanjarijah?
Kar nekaj strahov je tu, ja … in kar nekaj dvomov v smislu, kaj pa, če izgubim, in da, lažje je ostati v sanjarijah, da si pa vseeno dober in da si naredil že skoraj vse. Kako nespametno je to, se zavem šele ob spoznanju, da pri Bogu človek res nima česa izgubiti. Pa tudi misel o tem, da sem dober in da sem naredil že skoraj vse, popolnoma zbledi ob Jezusovem stavku, ko pravi: »Eden je dober, Bog, ki je v nebesih.«
Iskati Božje kraljestvo je mogoče le, če smo vedno pripravljeni zavreči vse, kar nas ovira, da bi sledili Božji modrosti. Pogosto je tako, kot pravi prilika. Če je trgovec hotel imeti biser, je moral prodati vse. Če hočemo hoditi za Gospodom, se moramo odreči marsičemu. Samo če tvegamo takšno kupčijo, bomo resnično zadovoljni in mirni. Če to nismo, pomeni, da zaklada še nismo našli ali pa ga nismo pripravljeni kupiti.
Še eno znamenje je, ali smo našli zaklad ali ne: Ljudje bodo opazili, da ga imamo. Če še niso, potem je zaklad vprašljiv ali pa ga ni. Pogumno torej na lov za zakladom!
Molitev:
Gospod, Aba, Oče, daj nam svoje hrepenenje, da bomo hrepeneli po tebi, in daj, da bi se navdušili nad skrivnostjo tvoje ljubezni, zaradi katere nas tihi prijatelj vsak dan čaka, da se mu odpremo v naših srcih. Dobri Bog, hvala ti za dar vere in za milost, da sem bil poklican k novemu življenju v Kristusu. Pomagaj mi, da bom darove, ki si mi jih dal, uporabljal tebi na čast in slavo ter da bi ljubil bližnjega kakor samega sebe. Gospod Bog življenja, tvoj klic, naj izberemo življenje, odmeva po vsem stvarstvu. Pomagaj mi ljubiti, varuj me in ohrani v svojem objemu. Jezus, vedno znova nam razodevaš, da smemo vedno in povsod zaupati vate, v tvojo navzočnost med nami. Če si ti z nami in smo tudi mi s teboj, potem nas ne more premagati strah. Pomagaj nam, da bi se okrepilo naše zaupanje vate in da če svoje življenje živimo v poslušnosti tebi in v zavezi s teboj, potem nas zlo ne bo moglo premagati. Zmagovalo bo zaupanje, da nas ti nikoli ne prepuščaš na milost in nemilost velikim valovom življenja. Po Kristusu Jezusu. Amen. Božji blagoslov.
Z.M.