Views: 80
Danes si bomo iz različnih zornih kotov pogledali, koliko je dovolj in na katerem področju.
Vdovin dar
Evangelij po Marku 12,41–44: 41 Sedèl je nasproti zakladnici in gledal, kako množica meče denar vanjo. Mnogo bogatih je veliko vrglo. 42 Prišla je tudi neka uboga vdova in je vrgla dva novčiča, to je en kvadrant. 43 Tedaj je poklical k sebi svoje učence in jim rekel: »Resnično, povem vam: Ta uboga vdova je vrgla več kot vsi, ki so metali v zakladnico. 44 Vsi so namreč vrgli od svojega preobilja, ta pa je dala od svojega uboštva vse, kar je imela, vse, kar potrebuje za življenje.«
Bog vidi, koliko daš, ali daš iz preobilja, ker imaš vsega dovolj in tega ne potrebuješ, ali daš iz srca.
O dajanju
Kaj nam Bog obljublja, če bomo dajali?
Evangelij po Luku 6,38: Dajajte in se vam bo dalo; dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo nasuli v naročje. S kakršno mero namreč merite, s takšno se vam bo odmerilo.«
Poslušnost Bogu prinaša blagoslov
Mana
Druga Mojzesova knjiga 16,1–31: 1 Odpravili so se na pot iz Elíma in petnajsti dan drugega meseca po odhodu iz egiptovske dežele je vsa skupnost Izraelovih sinov prišla v Sinsko puščavo, ki je med Elímom in Sinajem. 2 Vsa skupnost Izraelovih sinov je v puščavi godrnjala čez Mojzesa in Arona. 3 Izraelovi sinovi so jima rekli: »O da bi umrli po Gospodovi roki v egiptovski deželi, ko smo sedeli pri loncih mesa, ko smo jedli kruha do sitega! Odpeljala sta nas namreč v to puščavo, da z lakoto pomorita vse to občestvo!«
4 Gospod je rekel Mojzesu: »Glej, pošiljal vam bom kruh z neba; ljudstvo naj hodi vsak dan nabirat za en dan hrane, da ga preizkusim, ali se bo ravnalo po moji postavi ali ne. 5 Ko pa bodo šesti dan pripravili, kar so prinesli, bo dvakrat toliko, kolikor bodo dnevno nabrali.« 6 Mojzes in Aron sta rekla vsem Izraelovim sinovom: »Zvečer boste spoznali, da vas je Gospod izpeljal iz egiptovske dežele, 7 in zjutraj boste videli Gospodovo veličastvo, ker je slišal vaše godrnjanje čez Gospoda; a kaj sva midva, da godrnjate čez naju?« 8 In Mojzes je rekel: »Po tem, da vam bo dal Gospod zvečer jesti mesa in zjutraj kruha do sitega, boste spoznali, da je Gospod slišal vaše godrnjanje, s katerim godrnjate čezenj. A kaj sva midva? Ni čez naju vaše godrnjanje, ampak čez Gospoda.«
9 Mojzes je rekel Aronu: »Reci vsej skupnosti Izraelovih sinov: ›Stopite pred Gospoda, kajti slišal je vaše godrnjanje!‹« 10 Ko je Aron govoril vsej skupnosti Izraelovih sinov, so se obrnili proti puščavi, in glej, Gospodovo veličastvo se je prikazalo v oblaku. 11 Tedaj je Gospod spregovoril Mojzesu in rekel: 12 »Slišal sem, kako godrnjajo Izraelovi sinovi; spregovôri jim in reci: ›Proti večeru boste jedli meso in zjutraj se boste najedli kruha in spoznali boste, da sem jaz Gospod, vaš Bog.‹«
13 Zvečer so priletele prepelice in pokrile šotorišče, zjutraj pa je ležala rosa okoli njega. 14 Ko pa je rosa izhlapela, se je na puščavi pokazalo na tleh nekaj drobnega, zrnatega, drobno kakor slana. 15 Ko so Izraelovi sinovi to videli, so govorili drug drugemu: »Kaj je to?« Niso namreč vedeli, kaj to je. Mojzes pa jim je rekel: »To je kruh, ki vam ga Gospod daje jesti. 16 Gospod je zapovedal tole: ›Vsak naj nabere tega, kolikor potrebuje, en jerbas za vsakega, po številu vaših duš. Vsak naj vzame za tiste, ki so v njegovem šotoru.‹« 17 In Izraelovi sinovi so storili tako; nabrali so nekateri več, drugi manj. 18 Merili so na jerbas; kdor je veliko nabral, ni imel preveč, in kdor malo, ni imel premalo; vsak je nabral, kolikor je potreboval. 19 Mojzes jim je rekel: »Nihče naj od tega ne pušča do jutra!« 20 Pa niso poslušali Mojzesa; nekateri so del tega pustili do jutra, pa je postalo črvivo in se je usmradilo. Zato se je Mojzes razjezil nanje.
21 Tako so nabirali jutro za jutrom, vsak, kolikor je potreboval; ko pa je sonce začelo pripekati, se je stajalo.
22 Šesti dan so nabrali dvakrat toliko kruha, dva jerbasa za vsakega. Tedaj so prišli vsi poglavarji skupnosti in to povedali Mojzesu. 23 Rekel jim je: »To je tisto, kar je naročil Gospod: Jutri je praznik počitka, sobota, posvečena Gospodu; specite, kar je treba speči, in skuhajte, kar je treba skuhati; vse pa, kar ostane, denite na stran, da se prihrani do jutra!« 24 In deli so to na stran do jutra, kakor je Mojzes zapovedal, pa se ni usmradilo in črvov ni bilo v njem. 25 Tedaj je Mojzes rekel: »Jejte to danes, kajti danes je sobota za Gospoda; danes tega ne boste našli na polju. 26 Šest dni to nabirajte, sedmi dan pa je sobota, ta dan ne bo nič.« 27 Sedmi dan so šli nekateri izmed ljudstva nabirat, pa niso nič našli. 28 Nato je Gospod rekel Mojzesu: »Do kdaj se boste branili izpolnjevati moje zapovedi in postave? 29 Vidite, da vam je Gospod dal soboto; zato vam daje šesti dan kruha za dva dni. Vsak naj ostane doma, kjer je, nihče naj sedmi dan ne hodi iz svojega kraja!« 30 Ljudstvo je torej sedmi dan počivalo.
31 Izraelova hiša je temu kruhu dala ime mana; bila je bela kakor koriandrovo seme in imela je okus po medenem kolaču.
Ko so Izraelci odšli iz Egipta, so se znašli v puščavi. Pritoževali so se nad lakoto in ves čas godrnjali. Bog pa je usmiljen Bog in jim je obljubil, da jim bo vsak dan pošiljal kruh z neba. Pošiljal ga bo ravno toliko, kolikor ga bodo tisti dan potrebovali, nič več in nič manj. Tako naj bi spoznali, da je on Gospod, njihov Bog. Kar so nabrali viška in tako prekršili Gospodove zapovedi, pa se je usmradilo in ni bilo uporabno. To je bila posledica njihove neposlušnosti.
Čudež z moko in oljem
Prva knjiga kraljev 17,7–16: 7 Čez nekaj časa je potok usahnil, ker v deželi ni bilo dežja. 8 Tedaj se mu je zgodila Gospodova beseda, rekoč: 9 »Vstani in pojdi v Sarepto, ki pripada Sidónu, in ostani tam! Glej, zapovedal sem neki vdovi tam, da te bo hranila.« 10 Vstal je torej in šel v Sarepto. Ko je prišel do mestnih vrat, glej, je bila tam vdova, ki je nabirala drva. Zaklical je za njo in rekel: »Prinesi mi, prosim, malo vode v vrču, da bom pil!« 11 Ko je šla, da mu jo prinese, je zaklical za njo in rekel: »Prinesi mi, prosim, še kos kruha v roki!« 12 Rekla je: »Kakor živi Gospod, tvoj Bog, nič pečenega nimam, samo prgišče moke v loncu in malo olja v vrču. In glej, nabiram suhljad, da pojdem in pripravim to zase in za sina, da bova pojedla in potem umrla.« 13 Elija ji je rekel: »Ne boj se; pojdi in pripravi, kakor si rekla, vendar naredi iz tega najprej meni kolaček in mi ga prinesi; sebi in svojemu sinu pa ga boš pripravila potem. 14 Kajti tako govori Gospod, Izraelov Bog: ›Moka v loncu ne bo pošla in olja v vrču ne bo zmanjkalo do dne, ko bo Gospod poslal dež na zemljo.‹« 15 Šla je in storila po Elijevi besedi. In dan za dnem so imeli jesti, ona, on in njena družina. 16 Moka v loncu ni pošla in olja v vrču ni zmanjkalo, po besedi, ki jo je Gospod govoril po Eliju.
Vdova je verjela Božji besedi in naredila tako, kot ji je naročil Elija. »In dan za dnem so imeli jesti …«
Jezus nasiti pet tisoč mož
Evangelij po Marku 6,30–44: 30 Apostoli so se zbrali pri Jezusu in mu poročali o vsem, kar so storili in učili. 31 Tedaj jim je rekel: »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!« Mnogo ljudi je namreč prihajalo in odhajalo, tako da še jesti niso utegnili. 32 In odrinili so s čolnom sami zase v samoten kraj. 33 Mnogi pa so jih videli, da odhajajo, in so jih prepoznali. Iz vseh mest so skupaj peš hiteli tja in prišli pred njimi. 34 Ko se je Jezus izkrcal, je zagledal veliko množico. Zasmilili so se mu, ker so bili kakor ovce, ki nimajo pastirja, in jih je začel učiti mnogo stvari. 35 In ko je bila ura že pozna, so stopili k njemu njegovi učenci in mu govorili: »Samoten je ta kraj in ura je že pozna. 36 Odpústi jih, da gredo v bližnje zaselke in vasi ter si kupijo kaj hrane.« 37 Odgovoril jim je in rekel: »Dajte jim vi jesti!« Dejali so mu: »Ali naj gremo nakupit kruha za dvesto denarijev in jim damo jesti?« 38 On pa jim je rekel: »Koliko hlebov imate? Pojdite in poglejte!« Ko so poizvedeli, so mu rekli: »Pet in dve ribi.« 39 Tedaj jim je ukazal, naj po skupinah vse posadijo po zeleni travi. 40 Ko so posedli v gručah po sto in po petdeset, 41 je vzel tistih pet hlebov in dve ribi, se ozrl v nebo, blagoslovil in razlomil hlebe ter dajal svojim učencem, da bi postregli ljudem. Tudi ribi je razdelil med vse. 42 In vsi so jedli in se nasitili. 43 Nato so pobrali dvanajst polnih košar koščkov in tudi ostanke rib. 44 Tistih, ki so jedli kruh, pa je bilo pet tisoč mož.
Jezus je blagoslovil pet hlebov in dve ribi ter jih namnožil, da so imeli vsi dovolj in še je ostalo.
Videli smo, da Bog vedno poskrbi za svoje. On nas je ustvaril in skrbi za nas. Poteši vse naše potrebe. Ne nujno želje, ampak potrebe. Bog ve, kaj potrebujemo. Zato mu lahko zaupamo in se zanašamo nanj ter smo mu poslušni v vsem.
Zaupanje in zaskrbljenost
Velikokrat se znajdemo v situaciji, ko nas preplavijo skrbi. Zaskrbljeni smo, ves čas premišljujemo o tem in morda celo ponoči ne spimo. A kaj pravi Jezus o tem?
Evangelij po Mateju 6,25–34: 25 »Zato vam pravim: Ne skrbite za svoje življenje, kaj boste jedli ali kaj boste pili, in ne za svoje telo, kaj boste oblekli. Ali ni življenje več kot jed in telo več kot obleka? 26 Poglejte ptice neba! Ne sejejo in ne žanjejo niti ne spravljajo v žitnice, in vendar jih vaš nebeški Oče hrani. Ali niste vi več vredni kot one? 27 Kdo izmed vas pa more s svojo skrbjo podaljšati svoje življenje za en sam komolec? 28 In za obleko, kaj skrbite? Poučite se od lilij na polju, kako rastejo. Ne trudijo se in ne predejo, 29 toda povem vam: Še Salomon v vsem svojem veličastvu ni bil oblečen kakor ena izmed njih. 30 Če pa Bog tako oblači travo na polju, ki danes obstaja in jo jutri vržejo v peč, mar ne bo mnogo bolj oblačil vas, maloverni? 31 Ne skrbite torej in ne govorite: ›Kaj bomo jedli ali kaj bomo pili ali kaj bomo oblekli?‹ 32 Po vsem tem sprašujejo pogani. Saj vaš nebeški Oče ve, da vse to potrebujete. 33 Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse to vam bo navrženo. 34 Ne skrbite za jutri, kajti jutrišnji dan bo skrbel sam zase. Dovolj je dnevu njegovo zlo.«
Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse drugo vam bo dodano. Postavite Boga na prvo mesto, naj bo on vaša prioriteta.
Izhod iz stiske
Morda včasih razmišljamo: Le kdaj bo že konec mojih težav? Ne vem, koliko časa lahko še zdržim. Utrujena sem in nimam več moči. Apostol Pavel nas želi spodbuditi, da v takih situacijah ne odnehamo, saj je Bog zvest.
Prvo pismo Korinčanom 10,13: Znašli ste se le pred človeško preizkušnjo, Bog pa je zvest in ne bo dopustil, da bi bili preizkušani čez svoje moči, ampak bo ob preizkušnji tudi omogočil izhod iz nje, da jo boste mogli prestati.
Življenje v obilju
Jezus je obljubil: Evangelij po Janezu 10,10: Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju.
Kaj to pomeni za nas?
Moja čaša je prepolna
Zato lahko skupaj z Davidom rečemo: Psalm 23: Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka. 2 Na zelenih pašnikih mi daje ležišče; k vodam počitka me vodi. 3 Mojo dušo poživlja, vodi me po pravih stezah zaradi svojega imena. 4 Tudi če bi hodil po globeli smrtne sence, se ne bojim hudega, ker si ti z menoj, tvoja palica in tvoja opora, ti me tolažita. 5 Pred mano pogrinjaš mizo vpričo mojih nasprotnikov; z oljem mi maziliš glavo, moja čaša je prepolna. 6 Le dobrota in milina me bosta spremljali vse dni mojega življenja; prebival bom v hiši Gospodovi vse dni življenja.
Kaj pomeni, da je moja čaša prepolna?
Vprašanja za razmislek:
- Na katerem področju se mi zdi, da nimam dovolj?
- Kako je Bog nepričakovano potešil moje potrebe?
- Kako sem lahko radodarna in potešim potrebe drugih?
- Ali je Jezus zame dovolj?
Alenka Camloh – vodja ženske skupine pri Evangelijski krščanski cerkvi v Ljubljani