Hits: 20
Cerkev se je kmalu na začetku znašla v zoprnem položaju: kaj naj naredijo z ljudmi, ki so iskreno hodili hoditi za Jezusom (in je v njih očitno deloval Sveti Duh), niso pa bili vpeljani v judovstvo.
To ni bila stvar izdaje kake članske izkaznice, morda preverjanja ozadja, obiskovanja tečaja … ali česa podobnega, kar se po navadi zahteva, da nekoga “pustimo zraven”. Šlo je za nekaj celoživljenjskega, z neštetimi drobnimi navadami, vzorci razmišljanja in izročilom. In šlo je za zgodovino, kjer so bili pogani stalna grožnja in pogosto razumljeni kot golazen, kot kontaminacija. Kot virus v bistvu. Zato se je zdelo nekaj nezaslišanega, da gre Peter kar k njim – in celo je z njimi.
Peter odgovori z – od Boga danimi – sanjami. In opozori, da je vera najprej delo Svetega Duha. Ne naših običajev, pravil in norm. “Kar je Bog očistil, tega ti ne imej za omadeževano.”
Za nas je to pomembno, da ne presojamo soljudi po tem, koliko upoštevajo (in še prej poznajo) naše vzorce razmišljanja, norme, predpise, “svete krave” … Tudi koliko so vešči “teološke govorice” in koliko z njo opletajo. Najprej, tako ali tako, da sploh vsaj manj sodimo. Potem pa da se znamo ozreti predvsem v to, koliko nekdo hodi za Jezusom, koliko sledi Duhu. Celo če se (še) ne opredeljuje kot kristjan.
Tiste dni so apostoli in bratje, ki so bili v Judeji, slišali, da so tudi pogani sprejeli Božjo besedo. Ko je Peter prišel v Jeruzalem, so se z njim prepirali tisti, ki so bili iz obreze. Govorili so: »Šel si k neobrezanim in si jedel z njimi!« Peter pa jim je začel po vrsti razlagati: »Molil sem v mestu Jafi in videl v zamaknjenju prikazen, kako je prihajala nekakšna posoda kakor velik prt, ki se je na štirih vogalih spuščal z neba in prišel do mene. Pogledal sem vanjo in jo opazoval; in videl sem četveronoge živali z zemlje, zveri in laznino in ptice neba. Slišal sem tudi glas, ki mi je govoril: ›Vstani, Peter, zakolji in jej!‹ Rekel pa sem: ›Nikar, Gospod, zakaj kar je omadeževano in nečisto, mi še nikoli ni prišlo v usta.‹ Oglasil pa se je v drugo z neba glas: ›Kar je Bog očistil, tega ti ne imej za omadeževano!‹ To se je zgodilo trikrat in vse je bilo zopet vzeto v nebo. In glejte, prav tedaj so se pred hišo, kjer sem bil, ustavili trije možje, poslani k meni iz Cezareje. In Duh mi je rekel, naj brez pomišljanja grem z njimi. Z menoj je šlo tudi teh šest bratov in prišli smo v stotnikovo hišo. Povedal nam je, kako je v svoji hiši videl angela, ki je vstopil in mu rekel: ›Pošlji v Jafo in pokliči Simona, s priimkom Peter, ki ti bo govoril besede, po katerih se boš zveličal ti in vsa tvoja hiša.‹ Ko pa sem začel govoriti, je prišel nanje Sveti Duh, kakor na nas v začetku. In spomnil sem se Gospodove besede, kako je govoril: ›Janez je krščeval z vodo, vi pa boste krščeni s Svetim Duhom.‹
Če je torej Bog dal isti dar njim kakor nam, ki smo sprejeli vero v Gospoda Jezusa Kristusa, kdo sem bil jaz, da bi bil mogel Bogu braniti?« Ko so to slišali, so se pomirili in so poveličevali Boga: »Torej tudi poganom je Bog dal spreobrnjenje, da bodo živeli.« (Apd 11,1-18)
J.