Hits: 36
»Slavljen Bog, Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, Oče usmiljenja in Bog vse tolažbe. On nas tolaži v vsaki naši stiski, tako da moremo mi tolažiti tiste, ki so v kakršni koli stiski, in sicer s tolažbo, s kakršno nas same tolaži Bog. Kakor namreč Kristusovo trpljenje za nas presega meje, tako po Kristusu prekipeva tudi naša tolažba. Če smo v stiskah, smo v vašo tolažbo in odrešenje. Če nas kaj tolaži, nas tolaži v vašo tolažbo, ki deluje v potrpežljivem prenašanju istega trpljenja, ki ga prenašamo tudi mi. Naše upanje glede vas je trdno, ker vemo, da ste z nami deležni tudi tolažbe, kakor ste z nami deležni trpljenja.« (Drugo pismo Korinčanom 1,3–7)
Oktobra 1918 je svet še vedno bil prvo svetovno vojno. Čeprav se je konec vojne bližal, so bile novice še vedno cenzurirane. Zato so edino v Španiji, ki se ni vojskovala, lahko poročali o tem, da marsikje civilisti neverjetno hitro zbolevajo in umirajo. Te okoliščine so bile povod za ime, po katerem bo ta bolezen vedno znana – španska gripa.
Pandemija se je pričela marca leta 1918. Mnogi raziskovalci menijo, da je bil njen začetek v ameriški zvezni državi Kansas. Kot kaže, se je od tam razširila v Francijo, prenesli pa naj bi jo na novo prispeli ameriški vojaki. Po nenadnem in hitrem porastu smrtnih primerov gripe je bilo julija 1918 videti, da je najhujše mimo. Zdravnikom se ni niti sanjalo, da pandemija le pridobiva moč za še smrtonosnejši pohod.
Ko se je 11. novembra 1918 prva svetovna vojna končala, se je svet veselil. Vendar je ironično, da je skoraj sočasno s tem po vsem svetu izbruhnila »kuga«. Ta strahovita ubijalka je sedaj polnila prvo stran časopisov po svetu. Le redkokoga od preživelih se to ni dotaknilo, vsi pa so živeli v strahu. Ugleden strokovnjak za gripo je dejal: »Leta 1918 se je v Združenih državah pričakovana življenjska doba skrajšala za več kot 10 let.« Kako se je ta kuga razlikovala od drugih?
Najbolj alarmantna razlika je bila, kako nenadno je gripa kosila. Kako nenadno? V nedavno izdani knjigi The Great Influenza avtorja Johna M. Barryja je naveden zapis o tem: »V Riu de Janeiru je študenta medicine Cira Viera Da Cunha, ki je čakal na tramvaj, neki človek s povsem normalnim glasom povprašal o nečem, nato pa padel in obležal mrtev. Ko je v Cape Townu v Južnoafriški republiki Charles Lewis vstopil v tramvaj, da bi se peljal pet kilometrov do doma, se je sprevodnik mrtev zgrudil. Preden je prispel domov, je na tramvaju umrlo šest ljudi, med njimi tudi voznik.« Vsi so umrli zaradi gripe.
Nato je bil strah – strah pred neznanim. Znanstveniki niso poznali vzroka bolezni oziroma natančnega načina širjenja. Uvedli so nujne javnozdravstvene ukrepe: pristaniška mesta so bila v karanteni; kinematografe, cerkve in druga javna shajališča so zaprli. Denimo v San Franciscu v Kaliforniji je oblast ukazala, da morajo vsi prebivalci nositi zaščitne maske iz gaze. Vsakega, ki so ga videli na javnem kraju brez takšne zaščite, je čakala denarna kazen ali zapor. Vendar je bilo videti, da noben ukrep ne zaleže. Vse, kar so ukrenili, je bilo enostavno premalo in prepozno.
Ljudi je bilo tudi strah, ker gripa ni delala razlik. Iz še vedno nepojasnjenih razlogov pandemija iz leta 1918 ni prizadela predvsem starostnikov; udarila je tudi zdrave mlade ljudi in jih ubila. Večina žrtev španske gripe je bila stara med 20 in 40 let.
V sorazmerno kratkem času je gripa ubila več ljudi kot katera koli druga podobna pandemija v človeški zgodovini. Dolgo je prevladovala ocena, da je bilo po svetu 21 milijonov smrtnih žrtev, toda danes nekateri strokovnjaki menijo, da je ta številka nizka. Nekaj epidemiologov sedaj namiguje, da je bil smrtni davek verjetneje 50 ali morda celo 100 milijonov ljudi! Že prej omenjeni John M. Barry pravi: »Gripa je v enem letu pobila več ljudi, kakor jih je črna smrt iz srednjega veka pobila v stotih letih; v štiriindvajsetih tednih je ubila več ljudi kakor aids v štiriindvajsetih letih.«
Neverjetno je, da je zaradi španske gripe v približno letu dni umrlo več Američanov, kakor jih je padlo na bojišču v obeh svetovnih vojnah skupaj. Avtorica Gina Kolata razlaga: »Če bi do takšne kuge prišlo danes in če bi umrl podoben odstotek ameriškega prebivalstva, bi življenje izgubilo 1,5 milijona Američanov, kar je več od skupnega števila, ki jih v enem letu umre zaradi bolezni srca, raka, kapi, kronične pljučne bolezni, aidsa in Alzheimerjeve bolezni.« Skratka, španska gripa je bila najbolj pogubna pandemija v zgodovini človeštva.
Ta zgodovinski primer naj nam okrepi zavedanje resnosti vsake epidemije, pa tudi sedanje epidemije koronavirusa. Ukrepe, povezane z epidemijo, je treba jemati zelo resno. Razumljivo je tudi, da bomo v teh dneh zaskrbljeni, a pomembno je, da ne dovolimo, da nas ohromi strah. »V ljubezni ni strahu, temveč popolna ljubezen prežene strah.« (Prvo Janezovo pismo 4,18a)
Z vsakim dnem, ki mine, smo vse bolj potrebni zanesljivega upanja in ljubeče tolažbe. To se ujema s tem, kar je svetopisemski pisec opazil pred več kot 1900 leti: »Saj vemo, da celotno stvarstvo vse do zdaj skupno zdihuje in trpi porodne bolečine.« (Pismo Rimljanom 8,22) V našem času so »zdihovanje« in »bolečine« večje kot kdaj prej. Človeštvo se že vse od prve svetovne vojne spoprijema s stisko za stisko, in to v obliki vojn, kriminala ter naravnih nesreč, ki so pogosto posledica človekovega slabega gospodarjenja z zemljo. »Narodi so pobesneli, a prišla je tvoja jeza in trenutek, da se sodijo mrtvi, da dobijo plačilo tvoji služabniki preroki, sveti in kateri se bojijo tvojega imena, mali in veliki, in da se pokončajo tisti, ki pokončujejo zemljo.« (Razodetje 11,18)
Bog je skozi človeško zgodovino dokazal, da je on »Bog, vir tolažbe«. »Bog potrpežljivosti in tolažbe pa vam daj, da bi bili med seboj istih misli, v skladu s Kristusom Jezusom.« (Pismo Rimljanom 15,5) Kot tak se je izkazal, ko je obljubil, da bo poslal »seme«, ki bo Adamovo potomstvo nazadnje odrešilo pogubnih posledic Adamovega upora (gl. Prva Mojzesova knjiga 3,15). Obljubljeno Seme je pred dva tisoč leti človeške zgodovine končno le prišlo. Bog je iz velike ljubezni do človeštva poslal na zemljo svojega edinorojenega Sina, da je s svojo smrtjo odkupil grešno človeštvo (Evangelij po Janezu 3,16). Medtem pa je sčasoma poskrbel tudi za vnaprejšnje prebliske te rešitve. Tako je denimo navdihnil Lameha, daljnega Adamovega potomca po sinu Setu, da je prerokoval o dejanjih svojega sina: »Imenoval ga je Noe in rekel: ›Ta nas bo tolažil pri našem delu in trudu naših rok z zemljo, ki jo je GOSPOD preklel.‹« (Prva Mojzesova knjiga 5,29) V skladu s to obljubo je Lameh dečka poimenoval Noe, kar naj bi pomenilo ›Počitek‹ ali ›Uteha‹.
Težko je razumeti, zakaj trpimo. Vendar lahko Bog uporabi našo stisko na nepričakovane načine. Ko se obrnemo nanj za tolažbo in ljubezen sredi preizkušenj, nam to da moč, da pomagamo drugim. Nič čudnega, da se je Pavel naučil videti namen v svojem trpljenju. Dalo mu je priložnost, da prejme Božjo tolažbo, ki jo je lahko potem uporabil, da blagoslovi druge (Drugo pismo Korinčanom 1,3–5). Nihče nas ne prosi, naj zanikamo svojo bolečino in trpljenje, vendar smo lahko spodbujeni zaradi Božje zmožnosti, da ju uporabi v dobro.
Zamislimo pa si nepopisno radost in olajšanje, ko bomo povsem »rešeni iz sužnjevanja minljivosti«! Tako bo poslušno človeštvo uživalo »svobodo slave otrok Božjih«. (Pismo Rimljanom 8,21) Upravičeno se lahko veselimo časa, ko bo Bog odstranil vsako bolečino in trpljenje: »In obrisal bo vse solze z njihovih oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več. Kajti prejšnje je minilo.« (Razodetje 21,4)
Ob tem, ko se počasi premikam skozi trgovine, polne ljudi, ki z zaskrbljenimi izrazi hitijo kupovat še zadnje kose hrane, se sprašujem: Kako lahko Bog uporabi mene, da prinesem tolažbo drugim? Kako mi moja vera pomaga vztrajati v zelo zahtevnih razmerah?
Naši obeti za zdravo prihodnost morda niso videti svetli. Ko je Jezus govoril o kugah v poslednjih dneh, je brez dvoma nakazal, da obstaja vzrok za zaskrbljenost. Vendar nam Sveto pismo tudi daje upanje. Na primer, Bog je pred svetovnim potopom Noetu in njegovi družini nekaj obljubil. Najprej je Noeta opozoril na prihajajoče opustošenje, nato pa mu je tudi naročil, naj zgradi barko, da se bo lahko zatekel vanjo skupaj z drugimi. (Prva Mojzesova knjiga 6,13.14; 7,1) Apostol Peter je pojasnil, da »je v Noetovih dneh Božja potrpežljivost čakala, medtem ko se je gradila barka,« in ko je bila barka končana, so se preživeli po vodi rešili na varno (Prvo Petrovo pismo 3,20).
Jezus Kristus, ki je veliko prerokoval glede današnjih svetovnih razmer, je razodel, da je naš čas podoben Noetovemu. Tisti, ki kakor Noe zaupajo Bogu, si obetajo, da bodo preživeli veliko uničenje. (Evangelij po Luku 17,26.27) Janez, Jezusov apostol, je napisal: »Svet in njegovo poželenje mineta; kdor pa izpolnjuje Božjo voljo, ostane vekomaj [večno].« (Prvo Janezovo pismo 2,17)
Ni treba, da je naša prihodnost videti mračna. Če spoznavamo Boga in mu povsem zaupamo, je pred nami svetla prihodnost. Bog je zatrdno obljubil, da bodo v njegovi novi stvarnosti mrtvi obujeni (Evangelij po Janezu 5,28.29; Apostolska dela 24,15) In kuge bodo za vedno izbrisane. V svetopisemski prerokbi, ki se bo izpolnila v tej novi stvarnosti, je obljubljeno: »In noben prebivalec ne bo več rekel: ›Bolan sem.‹« (Izaija 33,24)
Z njegovo bogato tolažbo v mojem srcu in zanesljivim upanjem imam dovolj moči, da zmorem vsak nov dan narediti nov korak v življenje. Kako to vem? Ker vem, da je besede upanja in tolažbe izrekel Bog, ki nikoli ne laže: »… na podlagi upanja večnega življenja, ki ga je obljubil pred večnimi časi Bog, ki nikoli ne laže.« (Pismo Titu 1,2; AC)
Molitev:
Gospod, pomagaj mi, da bom še naprej zaupal vate sredi težav, saj vem, da lahko črpam tvojo neomejeno tolažbo in jo delim z drugimi. O, moj Bog, častim tvojo božansko veličino iz globine svoje majhnosti; ti si tako velik in jaz tako majhen. Prosim te, Aba, Oče, za zaščito vseh tvojih otrok v Sloveniji. Zahvaljujem se ti za obljubo, da me tvoja milost krije kakor ščit. Hvala ti za zmago, ki si jo izvojeval po svoji dragoceni preliti krvi, po kateri tudi jaz zmagujem nad vsakim zlom, ki me napada. Odpri mi oči srca, Oče, rad bi te videl. Hvala ti, Jezus, ker z besedo svoje moči nosiš in vzdržuješ vse stvarstvo. Ti si kralj vsega stvarstva, ki vse nadziraš in ohranjaš. Pomagaj z očmi vere videti nevidno realnost, da bo za nas postala povsem jasna in očitna. Očka, pomagaj mi okrepiti vero v novo stvarnost, ki si jo pripravil zame in za vse tvoje otroke. V celoti se ti predajam. Po Kristusu Jezusu. Amen. Božji blagoslov.
Z.M.