Views: 43
»Svetilka telesa je oko. Če je torej tvoje oko čisto, bo svetlo vse tvoje telo.« (Evangelij po Mateju 6,22)
Jezus je pojasnil: »Svetilka telesa je oko.« Svetilko uporabljamo za razsvetljavo temnih prostorov, da bi videli, kje smo, kaj moramo narediti, kam moramo iti in podobno. To, da s svojimi očmi sprejemamo luč, kaže na to, da so oči pravzaprav naše svetilke. Omogočajo nam ostati v tesnejši zvezi z okolico in smo se zato tudi sposobni razumno odzivati na dogodke v okolju, namesto da bi tipali naokrog, se spotikali ter se po možnosti poškodovali.
Koliko je oko res svetilka telesa, je odvisno od stanja očesa. Zato je Jezus takole nadaljeval: »Če je torej tvoje oko zdravo, bo svetlo vse telo. Če pa je tvoje oko bolno, bo v temi vse tvoje telo. Kako velika bo tema, če luč, ki je v tebi, postane tema!« (Mt 6,22–23) Iz tega lahko vidimo, kako velikanski vpliv ima oko na naše življenje, bodisi dober ali slab.
Oglejmo si primer prve ženske, Eve. Koliko je oko vplivalo na njeno ravnanje, lahko vidimo iz svetopisemskega poročila o njenem srečanju s sleparjem, satanom, hudičem. (Drugo pismo Korinčanom 11,3; Prvo pismo Timoteju 2,14) Satan ji je vsilil misel, da se ji bodo »odprle oči«, če se ne bo ozirala na Božjo zapoved in vzela in jedla sad »od drevesa spoznanja dobrega in hudega«. Kaj je storila? Sveto pismo nam pove: »Tedaj je žena videla, da je drevo dobro za jed, očem prijetno za pogled.« Dovolila je torej, da je gledala in razmišljala o nečem, kar ji je bilo prepovedano. To je bila namerna zloraba oči. Kaj se je zgodilo? »Vzela je torej od njegovega sadu in jedla.« (Prva Mojzesova knjiga 2,17; 3,4–6)
Nedvomno Eva tedaj ni prvič videla »drevesa spoznanja dobrega in hudega« ali njegovega sadu. Samo da ga je tedaj gledala drugače. Zazdelo se ji je, da je »drevo dobro« in »očem prijetno za pogled«. Hrepenenje in želje po navadi ne pridejo iz oči, temveč iz srca. Toda tisto, kar oči gledajo, poveča hrepenenje in željo srca tako zelo, da lahko temu sledi tudi dejanje. V Evinem primeru je njeno ravnanje prineslo katastrofalne posledice, zanjo in za njenega moža Adama ter tudi za vse njune bodoče potomce, vključno z nami danes. (Pismo Rimljanom 5,12, Jakobovo pismo 1,14.15)
Vendar pa se je mogoče upreti vsakemu vplivu slabega, ki lahko vdre skozi oko, kar potrjuje Jezusov zgled. Skušnjavec je bil isti, satan. Pri tretjem poskusu, da bi Jezusa odvrnil od služenja Bogu, »ga hudič vzame na zelo visoko goro. Pokaže mu vsa kraljestva sveta in njihovo slavo«. Upoštevajte, da satan ni samo z besedami ponudil Jezusu vso moč in slavo sveta v zameno za izraz čaščenja. Ne, to mu je »pokazal«, izkoristiti je hotel močan vpliv očesa. Navzlic temu Jezusovih oči ni speljala zapeljiva ponudba, ker je bil povsem osredotočen na odnos s svojim nebeškim Očetom; tako je satanu prekrižal njegov zahrbtni načrt. (Evangelij po Mateju 4,8–10)
Jezus je bil sposoben jasno razločiti satanov naklep. Razločevanje, ki je še ena lastnost zdravega oziroma čistega očesa, je umetnost prepoznavanja, v katero smer vodijo želje srca. Pomeni presejati, razlikovati, združevati in sestavljati različnost v harmonijo. Razločevati ne pomeni deliti eno stvar od druge, temveč razumeti vsako stvar v njenem odnosu do drugih. Delitev prinaša smrt, razlikovanje pa vodi v življenje. Kaj bi se na primer zgodilo, če bi bila glava ločena od ramen ali če se od ramen ne bi razlikovala? Razlikovanje je pogoj za življenje: vsaka stvar obstaja, ker se razlikuje od Boga. Nasprotno od razlikovanja je zmeda, kaos. Običajno je naše notranje življenje mešanica nasprotnih si čustev in občutij. Dokler jih ne znamo razlikovati, ne moremo biti duhovno zreli. Razlikovati eno stvar od druge pomeni, da postajamo osebe, sposobne svobodnih in odgovornih dejanj. Brez razločevanja človek ne deluje, ampak ga razni vzgibi in impulzi premetavajo sem in tja.
»Vi pa imate maziljenje od Svetega in vsi to veste. Ne pišem vam, ker bi ne poznali resnice, ampak prav zato, ker jo poznate in veste, da nobena laž ni iz resnice. V vas pa naj ostaja to, kar ste slišali od začetka. Če bo v vas ostalo to, kar ste slišali od začetka, boste tudi vi ostali v Sinu in Očetu.« (Prvo Janezovo pismo 2,20–21.24)
Kaj lahko sklenemo iz povedanega? Prvič, da lahko s tem, na kar osredotočimo svoje oči, okrepimo dobre ali napačne zahteve oziroma nagibe svojega srca. To morda vodi v dejanja, ki prinesejo blagoslov ali nesrečo nam ali drugim. Drugič, jasno je, da je oko satanovo priljubljeno orodje za varanje žrtev. Kaže, da je od vseh satanovih »ukan« za zapeljevanje človeštva najbolj uspešna prav ta — vaba skozi oči. Toda lahko mu preprečimo, da bi nas zapeljal, če smo dobro opremljeni z modrostjo in duhovnim uvidom, ki ju daje Gospod. »… da bi nas ne ukanil satan; kajti niso nam njegove misli neznane.« (Drugo pismo Korinčanom 2,11)
Tudi danes satan uporablja enako taktiko, ko hoče odvrniti vse ljudi od tega, da bi uresničevali Božjo voljo. Satan z bliščem in privlačnostjo sveta pospešuje telesno poželenje oči in ošabno razkazovanje tega, kaj kdo ima. »Zakaj vse, kar je na svetu: poželenje mesa in poželenje oči in življenja napuh, ni iz Očeta, temveč je iz sveta.« (Prvo Janezovo pismo 2,16)
Dnevno se srečujemo s tolikimi vznemirljivimi stvarmi, ki na nas vplivajo skozi naše oči, zato lahko razumemo, zakaj nas je Jezus Kristus opozoril, naj bodo naše oči »čiste« in ne »pokvarjene«. »Svetilka telesa je oko. Če je torej tvoje oko čisto, bo svetlo vse tvoje telo. Če pa je tvoje oko pokvarjeno, bo temačno vse tvoje telo. Če je namreč luč, ki je v tebi, tema, kako velika je tema!« (Mt 6,22–23) Kaj to pomeni? »Čisto oziroma zdravo« je tukaj prevod grške besede ha.ploús, ki v osnovi pomeni preprostost mišljenja ali vdanost enemu namenu. »Pokvarjeno«, v grščini po.ne.ros‚ pomeni slabo, ničvredno, hudobno. Zato je »preprosto oko«, namesto da bi ga odvračalo vse, kar se dogaja okoli nas, osredotočeno na samo eno stvar. Nasprotno pa je »pokvarjeno oko« nezanesljivo, premeteno in poželjivo, zavistno in ga privlačijo dvomljive in zlobne stvari.
Vzemimo si torej k srcu tale nasvet našega ljubečega Očeta: »Tvoje oči naj gledajo naravnost, tvoje trepalnice naj bodo naravnane predte.« (Pregovori 4,25) Kako zelo modro je torej, če poslušamo ta nasvet in ne dovolimo očem bloditi okrog, da nas kaj ne odvrne od naše poti. »Skrbno torej pazite, kako se vedete, ne kot nespametni, ampak kot pametni,« je svetoval Pavel, »dobro izrabljajte čas, zakaj dnevi so hudi.« Opomnil pa je tudi: »Spoznajte, kaj je Gospodova volja.« (Pismo Efežanom 5,15–17) Če bomo ravnali tako, smo lahko prepričani, da nam bo uspelo ohraniti svoje oči »preproste«, in z zaupanjem lahko pričakujemo večno življenje ter se ga veselimo, prav tako sobivanja z našim Gospodom Jezusom Kristusom: »Naša trenutna lahka stiska nam namreč pripravlja čez vso mero težko, večno bogastvo slave, ker se ne oziramo na to, kar se vidi, ampak na to, kar se ne vidi. Kar se namreč vidi, je začasno, kar pa se ne vidi, je večno.« (Drugo pismo Korinčanom 4,17–18)
Molitev:
Gospod Jezus, prosimo te, da bi se ti vedno znova izročali ter se zavedali svoje odvisnosti od tebe. Pomagaj nam, da bi vsak dan preiskovali svojo vest in v molitvi iskali tvojo prisotnost. Jezus, prosimo te, da bi se zmogli veseliti svoje osebne duhovne rasti. Pomagaj nam, da pri tem ne bi zaspali, ampak bi z darovi, ki jih odkrivamo, služili drugim. Prosimo te, pomagaj nam ohraniti svoje oko duhovno zdravo in preprosto. Pomagaj nam počivati v našem Očetu s popolnim zaupanjem in polni vere v Božjo previdnost, tako da bomo, ne glede na to, kaj se zgodi, vselej našli v njem vedrost, mir in veselje Božjih otrok. Po tebi, Kristus, naj se uresniči naša prošnja. Amen.