Views: 44
Besedilo: Evangelij po Mateju 27,32–44 in 28,18–20
Vesel sem, da lahko danes z vami delim največje sporočilo tega sveta, ki se glasi: Jezus živi!
Dobrodošli na to vstajenjsko nedeljo, ko bomo skupaj odkrivali velikonočne resnice, saj Božja neverjetna ljubezen kraljuje in spreminja našo preteklost, našo sedanjost in prihodnost.
Mnogi ljudje danes podcenjujejo moč ljubezni. Vemo pa, da je to najmočnejša sila na svetu. Sveto pismo pravi v Visoki pesmi, da je ljubezen močnejša od smrti in da je velike vode ne morejo pogasiti in reke je ne morejo preplaviti. To resnico potrjujemo vsi, ki smo bili zaljubljeni in ki ljubimo, kajne?
To dobro vemo, ker smo tudi mi še vedno pripravljeni narediti vse za tiste, ki jih imamo radi. Ljubezen je močna in nas žene k početju neverjetnih stvari, premikanju meja naših zmožnosti, čudežem. Danes je dan, ko se spominjamo, kako je Bog premikal nepremakljive meje smrti in vsem nam izkazoval svojo ljubezen. A ne pozabimo, preden je bila vstajenjska nedelja, je bil veliki petek. Preden je sploh prišlo do vstajenja, je najprej morala nastopiti smrt.
Pa poglejmo, kakšne resnice bomo našli v Evangeliju po Mateju 27,32–44 in 28,18–20. V 27. poglavju najdemo nekaj pomembnih utrinkov iz Jezusovega trpljenja in križanja!
»Ko so šli ven, so naleteli na človeka iz Cirene, ki mu je bilo ime Simon. Prisilili so ga, da je nesel njegov križ. Ko so prišli na kraj, ki se imenuje Golgota, kar pomeni ›kraj lobanje‹, so mu dali piti vina, pomešanega z žolčem. In pokusil je, a ni hotel piti. Ko so ga križali, so si razdelili njegova oblačila, tako da so žrebali. Sedeli so in ga tam stražili. Nad njegovo glavo so dali napis o njegovi krivdi: ›Ta je Jezus, judovski kralj.‹ Takrat sta bila skupaj z njim križana dva razbojnika, eden na desnici in eden na levici. Tisti pa, ki so hodili mimo, so ga sramotili, zmajevali z glavami in govorili: ›Ti, ki podiraš tempelj in ga v treh dneh postaviš, reši samega sebe, če si Božji Sin, in stopi s križa!‹ Podobno so ga zasmehovali tudi véliki duhovniki s pismouki in starešinami ter govorili: ›Druge je rešil, sebe pa ne more rešiti! Izraelov kralj je, naj stopi zdaj s križa in bomo verovali vanj. Zaupal je v Boga, naj ga zdaj reši, če ga hoče, saj je rekel: »Božji Sin sem.«‹ Enako sta ga sramotila tudi razbojnika, ki sta bila z njim križana.«
Iz 28. poglavja pa še nekaj utrinkov po Jezusovem vstajenju! »Jezus je pristopil in jim spregovoril: ›Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence: krščujte jih v ime Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal! In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta.‹«
Prva resnica: OBSTAJA SAMO EN RESNIČNI IN PRAVI KRALJ!
Jezus Kristus je 33 let hodil po zemlji in pomagal revnim in lačnim ter potrebnim vsake druge vrste pomoči. Zdravil je bolne in reševal zatirane. Spotoma pa je napovedal prihajajoče Božje kraljestvo in obnovo vseh stvari na zemlji in v nebesih. Trdil je, da je Božji Sin, mnogi so mu verjeli in ga sprejemali za pravega in resničnega kralja na vseh področjih življenja. Toda ta Jezusova trditev in poučevanje sta povzročala veliko konfliktov, zavisti in jeze na območju, na katerem je služil. Kot veste, je bil takrat Rim vladar starodavnega Bližnjega vzhoda. Rim je postavil svojega kralja po imenu Heroda Velikega, da bi imeli v Izraelu stvari pod nadzorom. Herod je bil tiran in se je ves čas bal, da bo njegova avtoriteta spodkopana. Še en potencialni kralj bi ogrozil rimsko oblast, zato ga je bilo treba umakniti.
Zato so judovski verski voditelji in rimski stotniki sodelovali pri aretaciji Jezusa. Sodili in obsodili so ga samo zaradi njegovih trditev, da je Bog. Bil je obsojen in tako strašno pretepen, da je skoraj umrl. Nato je bil prisiljen nositi trden, težak lesen križ vse do hriba Golgote, na katerem so ga križali in na katerem je umrl.
Jezusovo križanje je zaznamovano s posmehom in dvomom v njegovo trditev, da je Božji Sin in kralj. Vojaki so se mu posmehovali, tako da so ga okronali s trnovo krono in mu nad glavo postavili napis: »Judovski kralj«, čeprav temu niso verjeli. Tisti, ki so šli mimo, so se Jezusu posmehovali in mu rekli, naj se reši, če je res Božji Sin in kralj. Posmehovali so se mu tudi duhovniki in učitelji, rekoč, naj gre dol s križa, če je resnično izraelski kralj.
Nobeden od njih ni razumel, da resnična preizkušnja Jezusove moči in avtoritete ni v njegovi sposobnosti, da se reši pred križem, temveč v njegovi zmožnosti ostati na križu, premagati smrt in tretji dan vstati od mrtvih!
Ker je ta novica tako pomembna, jo ponovimo še enkrat!
Nobeden od njih ni razumel, da resnična preizkušnja Jezusove moči in avtoritete ni v njegovi sposobnosti, da se reši pred križem, temveč v njegovi zmožnosti ostati na križu, premagati smrt in tretji dan vstati od mrtvih!
Celo njegovi učenci niso razumeli tega sporočila, čeprav jim je večkrat govoril o svojem trpljenju, smrti in vstajenju. Vsi so zahtevali napačen dokaz njegove moči, saj so od njega pričakovali, da se bo čudežno izmaknil trpljenju, križanju in smrti ter z nasiljem, uporom, premagal rimsko okupacijo. Pričakovali so nekaj povsem drugega od tistega, kdo je Jezus pravzaprav bil.
Zato so se številni v srcu odločili, da Jezusu ne bodo zaupali, če ne bo izpolnil njihovih pričakovanj.
Kaj ni enako tudi danes? Če Jezus ne ozdravi osebno njih ali njihovih sorodnikov, če jim ne da službe, ki si jo želijo, če ne ustavi nasilja in lakote po svetu ali če česa ne napiše na nebo, da bi to videli, mu v življenju ne bodo nikoli zaupali in se ne bodo podredili njegovi resnični in pravi kraljevski avtoriteti.
Tako misleči Jezusa ne morejo nikoli videti!
Bojim se, da je tovrstna miselnost v nas enaka borbi, ki je pestila tiste, ki so bili prisotni ob Jezusovi smrti in jo odobravali. To je ta miselnost, zaradi katere so Herod, duhovniki in Rim obsodili Jezusa, Božjega Sina, na trpljenje, križanje in smrt.
Tudi mi smo eni od teh, ki od Jezusa zahtevamo, da se izkaže v skladu z našim razumevanjem in pod našimi pogoji, kako mora delovati, da bi ga priznali za kralja. Ko tako razmišljamo in pričakujemo, se ne zavedamo, da sami sebe ropamo višjih in večjih Božjih dejanj in čudežev.
Herod ni bil zadnji, ki ga je ogrožalo Jezusovo kraljestvo. Ni bil edini, ki se je boril z mislijo, da Jezus ne sme biti glavni. Resnica je, da je to še vedno ideja, ki jo danes enako težko prenašajo svetovni voditelji in vplivni ljudje vključno z nami.
Kdo je Jezus v tvojem življenju? Je kralj? Ali lutka, ki bi morala delovati, tako kot jo ti premikaš? Mu dovoliš, da iz tvojega življenja naredi čudež, ali sam držiš vse v svojih rokah in mu nasprotuješ, ker ne razumeš njegove moči?
Kako postaviti Jezusa za svojega kralja?
Naj vam pri tem pomaga naslednja ilustracija: Pred vami je prazen kraljev stol. Se boste nanj usedli vi in vodili svoje življenje, kot se vam zdi dobro in pravilno? Ali boste dali prostor tistemu, ki je kralj in ki prav dobro ve, kaj je dobro za vas? Ki vas želi voditi, zaščititi, tolažiti, blagosloviti, saj ima moč. Ne pozabite: »V našem življenju je lahko samo en kralj!«
Druga resnica: LJUBEZEN PREMAGA SMRT!
Tri dni po tem, ko je bil Jezus križan in položen v grob, se je na presenečenje in začudenje vseh prikazal v telesni obliki mnogim učencem in mnogim drugim. Pokazal se jim je, da bi videli, da je živ in da ni šlo po njihovem načrtu, temveč po Božjem, ki je bil neprimerljivo boljši od njihovega. Da, videli so ga umorjenega. Da videli so ga mrtvega, a zdaj hodi z njimi, jé z njimi, se pogovarja z njimi.
Končno so spoznali, da je bil Jezusov načrt boljši, veličastnejši, mogočnejši. Zaradi tega dogodka je novica o vstalem Jezusu zaokrožila po vsem svetu. Zaradi tega dogodka sva bila ti in jaz oproščena vsake krivice, kazni, sodbe. Zaradi tega dogodka se nama je odprla pot v večno življenje, če verujeva in če je Jezus najin Kralj, če sedi na prestolu najinega življenja. Aleluja. Kakšen načrt. Kakšna modrost. Kakšna moč.
Tistega trenutka so se tudi učencem odprle oči in spoznali so Kralja nad kralji. Rešitelja in Boga. Na podlagi tega dogodka niso mogli nič drugega, kot da zapustijo svoje staro življenje, posel, poklic … in hodijo za njim ter oznanjajo najlepšo novico v zgodovini. Jezus živi. Jezus odpušča. Brezplačno. Jezus je bil žrtveno Jagnje. Množice so začele hoditi za njim. In množicam se je življenje spremenilo.
Spoznali in videli so nekaj večjega. Videli so, da je Jezusova ljubezen do človeštva enkrat za vselej premagala smrt in premagala zlo. Njegovo vstajenje je dokaz, da je ON resnični kralj nad vsem!
Ali je ta resnica našla tudi tebe? Jo vidiš in si jo sprejel?
Čeprav so mnogi dvomili vanj in se mu posmehovali, smrt ni imela zadnje besede. Božja ljubezen je imela zadnjo besedo. Božja ljubezen je premagala smrt. Sveto pismo nam odkrije to resnico v enem najbolj znanih odlomkov, v Evangeliju po Janezu 3,16: »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.«
Dragi prijatelj. Velikonočno sporočilo se glasi: »Bog te ljubi! In zate ni mogel narediti večje stvari, kot da te je odrešil večne pogube, večne kazni.«
Ta resnica lahko spremeni tvoje življenje. Kot je mojega.
Sam sem svoje življenje predal Jezusu v mladosti. Takrat se še nisem popolnoma zavedal odločitve, ki sem jo sprejel, vedel pa sem, da me Jezus ljubi in da je umrl za moje grehe. Zaradi tega spoznanja sem mu želel podariti svoje življenje – svoj prestol. Molil sem, da bi Jezus živel v meni in po meni. Drugim sem začel oznanjati njegovo besedo in dejanje, storjeno na Golgoti. V tem času sem doživel veliko čudovitih trenutkov, sprememb in čudežev. Ves čas se trudim, da ima Bog več prostora v mojem življenju in da je v njem manj mojega. Zaradi te odločitve sem spoznal, da sem postajal boljši Jezusov učenec, posledično boljši mož, oče, prijatelj in pastor.
Tretja tesnica: NAJ LJUBEZEN VLADA V TEBI
Naj te ta ljubezen spremeni. Postani tudi ti njegov učenec. Biti učenec pomeni biti v življenju vse bolj podoben Jezusu. Sčasoma se naučiš živeti radodarno, naučiš se odpuščati, naučiš se služiti drugim, naučiš se samoobvladanja in naučiš se biti človek miru. Ko se v svojem življenju podredimo Jezusovi ljubezni, začnemo živeti življenje, kot ga je živel on. To pomeni, da dovolimo, da v nas kraljuje, vlada ljubezen.
Naj vam povem primer, ki nam bo pomagal razumeti vse to v praksi:
Priznani umetnik Paul Gustave Dore (1821–1883) je med potovanjem po Evropi izgubil potni list. Ko je prišel na mejni prehod, je enemu od policistov razložil svojo stisko. Ko je povedal svoje ime uradniku, je Dore upal, da ga bodo prepoznali in mu dovolili prehod. Uradnik pa je dejal, da je veliko ljudi poskušalo prečkati mejo, češ da so osebe, ki to v resnici niso. Potreboval je dokaz.
Dore je še vedno vztrajal, da je moški, za katerega trdi, da je. »V redu,« je rekel uradnik, »dali vam bomo test in če ga boste uspešno opravili, vam bom omogočil, da greste naprej.« Izročil mu je svinčnik in list papirja in rekel umetniku, naj skicira več ljudi, ki stojijo v bližini. Dore je to storil tako hitro in spretno, da je bil uradnik prepričan, da je res ta, za katerega trdi, da je. Njegovo delo je potrdilo njegove besede. (objavljeno v Našem vsakdanjem kruhu 6. januarja 1993)
Preden se je Jezus dvignil v nebo pred očmi svojih učencev, jim je spregovoril: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite in naredite vse narode za moje učence: krščujte jih v ime Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal. In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta.« (Evangelij po Mateju 28,18–20)
Jezus je z nami do konca sveta! To je najboljše velikonočno sporočilo, ki ga je vredno vsak dan doživljati in oznanjati! Se mi boš priključil?
Zvonko Turinski