Views: 238
Poleti leta 1990 smo se s prijatelji odpravili na dolgo pot. Naš cilj je bila Grčija v upanju, da si jo ogledamo, uživamo v morju, hrani in medsebojnem druženju. Vsi smo bili vznemirjeni in komaj smo čakali dan, ko bomo odrinili. Vedeli smo, da bomo morali prevoziti 1623 km. No, bili smo mladi, imeli smo nove avtomobile in veliko mero zagnanosti. Seveda smo pot natančno načrtovali. Do končnega cilja smo načrtovali dve nočitvi, približno po 400 do 500 km, da bi bila pot lažja in varnejša. Z nami so potovali naši otroci, ki so bili še majhni, za katere bi bilo še posebej naporno, če ne bi bilo postankov. Vse je lepo teklo in smo zelo uživali. Na poti nazaj smo obiskali prijatelje v Bitoli in pri njih prenočili. Poti in Grčije do Bitole nismo poznali. Navigacije takrat še ni bilo in začela se je spuščati tema. Pot nas je vodila skozi hribe, kjer ni bilo nikogar. Vse prazno. Po navadi rad vozim po vijugasti poti in opazujem pokrajino. Toda ta večer je bil drugačen. S prijateljem, ki je vozil za menoj, sva namreč ugotovila, da je najin rezervoar z bencinom skoraj prazen. Zajela nas je panika. Spušča se noč. Nikjer nikogar. Ne poznava poti. Vse, kar smo imeli, je bil samo zemljevid v rokah moje žene, ki je sedela zraven in pozorno spremljala kazalec, ki je bil že globoko v rdečem polju na števcu bencina. V glavi smo mi švigale ideje. Če nam zmanjka bencina, bom moral stražiti celo noč, če bi mimo peljalo kakšno vozilo, da bi ga zaustavil in prosil za pomoč. Noro! Počasi smo vozili in močno molili, da bi se pripeljali do prve vasi in da bi bila črpalka odprta. Si predstavljate, kako smo molili.
Danes kristjani po celem svetu praznujemo binkoštni dan.
Kaj pomeni binkoštni dan in kako se je zgodil?
To nam lepo opisuje Sveto pismo v Apostolskih delih 2,1–4:
»Ko je prišel binkoštni dan, so bili vsi zbrani na istem kraju. Nenadoma je nastal z neba šum, kot bi se bližal silovit vihar, in napolnil vso hišo, kjer so se zadrževali. Prikazali so se jim jeziki, podobni plamenom, ki so se razdelili, in nad vsakim je obstal po eden. Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati.«
Verjetno nam ni treba posebej razlagati, saj vsi vemo, da obstaja Troedini Bog. Bog Oče, Bog Sin in Bog Sveti Duh. So eno in vsak od njih ima svojo funkcijo. Boga poznamo kot stvarnika, Jezusa kot rešitelja sveta in Svetega Duha kot osebo, ki nam jo je poslal Bog z namenom.
S kakšnim namenom?
Naš dobri Oče nam bo dal Svetega Duha, ki bo naš pomočnik – Evangelij po Luku 11,13:
»Če torej vi, ki ste hudobni, znate dajati svojim otrokom dobre darove, koliko bolj bo nebeški Oče dal Svetega Duha tistim, ki ga prosijo.«
Sveti Duh ni rezerviran samo za posebne ljudi in za posebne situacije, kot je to bilo v Stari zavezi. Dan je bil ob prihodu na binkoštni dan, da bo vedno z nami. Zakaj je dan vernikom?
Da bi:
- potešil našo žejo po Bogu – Evangelij po Janezu 7,37–38
- bil naš svetovalec, tolažnik in zagovornik – Evangelij po Janezu 16,7
- nas povedel v vso resnico – Evangelij po Janezu 16,13
- posredoval za nas pri Očetu in nam pomagal v molitvi – Pismo Rimljanom 8,26–27
- nas opremljal s svojimi darovi – Prvo pismo Korinčanom 12,4–11
- bil naš dostop do Očeta – Pismo Efežanom 2,18
In še veliko več. V Svetem pismu najdemo več kot 30 različnih nalog Svetega Duha. Zato bi nas želel danes vse spodbuditi, da se še bolj spoznamo s to osebo in jo uporabljamo z namenom, zaradi katerega nam je bil poslan – dan. Sveto pismo pravi, da je vsak na novo rojen človek sprejel Svetega Duha. Kako vem, da ima vsak na novo rojen kristjan Svetega Duha? Ja, če ga ne bi imel, potem ne bi bil prepričan v greh, obstoj Boga. Ker verovati ne moremo sami od sebe. Vera je dar (Pismo Rimljanom 10,17), ki nam je dan od Boga po Svetem Duhu. Sami po sebi se ne bi mogli niti kesati. Saj vsi mislimo, da smo dobri, kajne? To je delo Svetega Duha. In to sta dva dokaza: vera in kesanje, da se sploh lahko približamo Bogu. To je v nas že naredil Sveti Duh, v nekaterih, verujem, še bo. Je tako, da molimo za 7000 novih kristjanov? To ne bo naše delo. To bo delo Svetega Duha, vendar ga moramo prositi.
Kaj še?
Sveti Duh nas bo poučil glede pravičnosti. Človek zelo hitro misli, da zna biti dober in da je pravičen. Vendar Bog pravi, da je naša pravičnost pred njim kakor umazana obleka. Pravičnost, ki je od Boga, je popolna.
Živimo v času, ko je veliko napisanega, veliko povedanega in še vedno se piše in še vedno se govori, uči. Čeprav je to dobro, je lahko tudi slabo. Kolikor je napisanega dobrega, se najde tudi slabega. Kolikor je povedanega dobrega, se sliši tudi veliko slabega. In velikokrat se postavlja vprašanje:
Kaj je resnica? Kdo ima prav?
Vsevedni Bog je vedel, da bo prišlo do zmede, zato je že vnaprej poslal Svetega Duha, ki bo opravljal funkcijo popravkov, učenja, vodenja, spodbujanja, tolažnika in tistega, ki bo v srcih ljudi skrbel za resnico.
Poznam ljudi, ki trdijo, da je svet nastal s pokom, in ne priznavajo Boga. Poznam ljudi, ki si prizadevajo, da bi s svojimi dobrimi deli zadovoljili Boga in si prislužili nebesa, in ne potrebujejo Jezusa. In poznam ljudi, ki mislijo, da so tako pametni in močni, da ne potrebujejo Svetega Duha.
Še vedno se jasno spominjam vprašanja, ki ga je zastavil avtor knjige, ki sem jo bral pred približno 35 leti, in se je glasilo: »Kaj bi se zgodilo, če bi Sveti Duh odšel iz cerkva?« Moram priznati, da sem se globoko zamislil in si moral priznati: NIČ.
Ker človek je iznajdljiv in vedno najde pot. Ali je prava, je drugo vprašanje. Ali je originalna? To vprašanje me še vedno preganja in skozi leta sem spoznal, da kristjan lahko vozi oz. hodi:
- v svoji moči,
- na rezervi,
- s pomočjo Svetega Duha.
Kaj pomeni hoditi v svoji moči?
Resnica je, da smo obkroženi z mnogimi in različnimi duhovi. Kateri je pravi? Kateri nas vodi? Občutimo, da nas nekaj vodi, in velikokrat mislimo, da nas vodi Sveti Duh, pa morda sploh ne. Čutimo se močni in kmalu opustimo molitev. Saj bo šlo tudi brez. Kasneje opustimo branje Svetega pisma ali preučevanje. Saj že veliko vem. Ne potrebujem več. Saj mi gre. Ni panike. Uspevam. Vse je ok. Bom že naslednji mesec obiskal bogoslužje pa bo vse dobro. Jaz zmorem. Mašinca, sem dober. Pa pride težava in se ustavim. Kaj pa zdaj. No ja, saj gre. Zmorem. Gremo naprej. Pa izgubim službo. No ja, saj mi bo Bog pomagal. Pa ne dobim službe oz. padem v depresijo. No, bom malo zmolil pa bo. Pa izvem, da sem zbolel za resno boleznijo. Itd. bi lahko tekla zgodba človeka, ki se naslanja na svojo moč. Ne pozabimo. Človeški duh je šibak. Saj imamo dosti bencina. Gremo. »Gas.« Grčija, prihajamo.
Pa se vklopi rdeča lučka. O, a smo na rezervi. Nič hudega. Z rezervo lahko prevozim še nadaljnjih 100 km. Gremo. Ja, na začetku uspevamo, vendar bolj ko se naš kazalec pomika v levo, bolj se nas loteva strah. Negotovost. Izgubimo mir. Veselje. Začnejo se nam porajati vprašanja: Kako bomo? Kaj če? Kje, kdo nam bo pomagal? Ne vidimo znakov. Ne vidimo pomoči.
Tisto noč sem z zadnjo kapljico bencina z največjim veseljem zavil na črpalko. Kakšno olajšanje. Potisnil cev v rezervoar avtomobila in veselo sem polnil naš že skoraj izsušen rezervoar. In točil. In točil. Do polnega. Isto je storil moj prijatelj. Si mislite, kako sva si oddahnila. Si lahko mislite, kako veselo smo nadaljevali pot. Rešeni. Le tako bomo lahko dosegli svoj cilj.
To potrebuješ ti, dragi vernik.
Da zaviješ na stran. Se ustaviš. Poklekneš. In prosiš Boga, da te napolni. Žal moram svoj avto polniti vsaj dvakrat na mesec, da bi me vedno pripeljal do cilja. To me kar nekaj stane. Kaj misliš, kolikokrat moraš ti napolniti sebe s Svetim Duhom, da bi dosegel cilj? Vsak dan! Tudi tebe bo to nekaj stalo. A ne potuj skozi življenje s svojo močjo. V Zahariji 4,6 beremo:
»Ne s silo in ne z močjo, temveč z mojim Duhom; govori Gospod nad vojskami.«
Svetujem ti, da vsak dan parkiraš pred Bogom in se polniš z njegovo močjo.
Kako naj se polnim s Svetim Duhom?
Sveto pismo daje jasna navodila, ki jih najdemo v Pismu Efežanom 5,18–20:
»Skrbno torej pazíte, kako živite, ne kot nemodri, ampak kot modri. Skrbno izrabljajte čas, kajti dnevi so hudi. Zato ne bodite nerazumni, ampak spoznajte, kaj je Gospodova volja. In ne opijanjajte se z vinom, v čemer je razbrzdanost, temveč naj vas napolnjuje Duh: nagovarjajte se s psalmi, hvalnicami in z duhovnimi pesmimi, ko v svojem srcu prepevate in slavite Gospoda. V imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa se nenehoma zahvaljujte Bogu Očetu za vse.«
- nagovarjajte se s psalmi in hvalnicami,
- z duhovnimi pesmimi,
- v srcu prepevajte in slavite Gospoda,
- nenehno se zahvaljujte za vse.
Preberimo Pismo Efežanom 5,18:
»In ne opijanjajte se z vinom, v čemer je razbrzdanost, temveč naj vas napolnjuje Duh.«
Hraskov prevod je pravilnejši in pravi:
»Temveč napolnjujte se s Svetim Duhom.«
Prevod je pravilnejši, ker poudarja, da je to naša odgovornost in ne odločitev Svetega Duha.
Kako v praksi izgleda življenje človeka, ki je napolnjen s Svetim Duhom?
Tak človek ima:
- modrost (ki presega znanje)
- razumnost (v ključnih trenutkih, ko moramo o nečem odločati)
- odločnost (človek s pravilno presojo)
- trdnost (pogum)
- znanje (ne le kopičenje dejstev)
- pobožnost (spoštovanje)
- strah pred Gospodom (čudenje in strahospoštovanje)
Vse to so imeli apostoli, ki so bili prvi pričevalci. In kaj vse je Bog storil po njih?
- verovali so
- neustrašno so oznanjali dobro novico
- ozdravljali so bolne in mrtve
- ustanavljali so cerkve
Vse to lahko naredimo tudi mi, le če se bomo napolnjevali s Svetim Duhom.
Začnimo danes!
Zaključek:
Situacija z našo potjo do Grčije me je veliko naučila za vse kasnejše poti, ki sem jih opravil po celi Evropi. Nikoli več si nisem upal na pot, ne da bi preveril, koliko bencina imam, za koliko kilometrov in koliko je do naslednje črpalke. Še več. Če je bilo treba, sem s seboj vzel tudi rezervno posodo bencina. Spoznal sem, kako dragocen je in da se brez njega ne pride prav daleč.
Tako je na potovanju skozi naše življenje. Brez Svetega Duha ne bomo zmogli. On je naše »gorivo, moč«, ki nas bo gnala naprej in nam pomagala priti do cilja.
Zato se dnevno polnimo in mu dovolimo, da nas on vodi, tolaži, vodi v resnico ter nam daje moč za vsak dan posebej. Želim vam življenje podobno apostolom, ki je možno s pomočjo Svetega Duha.
Besedilo: Pismo Efežanom 5,18
Zvonko Turinski – pastor Evangelijske cerkve v Ljubljani