Views: 75
Feminizem je že precej pred 7. oktobrom postal soudeleženec v nasilju nad ženskami.
Lansko leto je bila najstnica Payton McNabb med srednješolsko tekmo odbojke proti transspolnemu moškemu atletu v Severni Karolini resno poškodovana. Leto dni kasneje ima še vedno težave z delno paralizo, kroničnimi glavoboli in učnimi težavami.
Če je Payton pričakovala, da se bodo feministke postavile na njeno stran, je bila vsekakor razočarana. Namesto tega je Feminist Majority Foundation (Fundacija feministične večine), neprofitna organizacija, ki izdaja Ms. Magazine, obsodila »Fairnes in Women’s Sports Act« (Zakon o pravičnosti in poštenosti v ženskih športih), ki je namenjen ravno zaščiti najstnic kakršna je ona.
Prav tako možje! Z razumevanjem živite s svojimi ženami, v časti jih imejte kot nežnejša bitja, saj so skupaj z vami tudi one deležne milosti življenja. Tako ne bo vašim molitvam nič v napoto. 1 Pt 3, 17
Feminist Majority Fundation (Fundacija feministične večine) je skupaj z organizacijami Feminist Campus (Feministični kamp), Equal Rights Advocates (Zagovorniki enakih pravic), Girls Inc (Dekleta Inc), Women’s Legal Defense and Education Fund (Fundacija za pravno zaščito in izobraževanje žensk), Trust Women (Zaupajte ženskam), United State of Women (Združena država žensk) in National Organization of Women (Nacionalna ženska organizacija) in številnimi feminističnimi skupinami podpisala pismo, ki je napadlo zvezni »Fairnes in Women’s Sports Act« (Zakon o pravičnosti in poštenosti v ženskih športih), ker si drzne zaščititi ženske pred trpljenjem, kakršnega so bile deležne Payton in druge športnice.
Ducat organizacij, katerih imena vsebujejo besede »ženska«, »dekle« ali »feminizem« je izrazilo prepričanje, da bi bilo potrebno ženske športe odpraviti in da mora vsako dekle ali ženska, ki se poda v šport, računati na katastrofalne poškodbe, ki jim jih lahko zadajo 100-kilogramski »transspolni« moški športniki.
Pretepanje žensk in zanikanje njihovega obstoja je nova oblika feminizma. In to velja tudi za posilstva.
Ob Hamasovih napadih med vdorom v Izrael 7. oktobra, so se nekateri spraševali, kje so feministične organizacije. In odgovor se skriva v dejstvu, da podpirajo posiljevalce.
Feminist Front (Feministična fronta) je koordinirala izjavo, v kateri trdi, da je »Palestina« »feministični cilj« in se pritožuje, da so bili »palestinski fantje in možje napačno prikazani kot krvi željni teroristi, posiljevalci in divjaki«. Izjavo so podpisale Global Women’s Strike (Globalna ženska stavka), Feminist Uprising (Feministični upor), Black Feminist Future (Črna feministična prihodnost), HEART: Ženske in dekleta (SRCE: Ženske in dekleta) in druge socialistične organizacije.
In če feministične organizacije posiljevalcev ravno ne podprejo javno, se poskušajo izogniti problemu.
Redke feministične skupine, ki so se obregnile ob Hamasova posilstva, so bodisi ponudile splošne izjave – kot na primer National Organization of Women (Nacionalna ženska organizacija), ki je v svoji izjavi za javnost brez kakršnihkoli podrobnosti obsodila »uporabo posilstev kot obliko orožja v vojni« – bodisi poskušale dlakocepiti – kot na primer Women for Women International (Mednarodna organizacija žensk za ženske), ki je Hamasova posilstva in umore Izraelk izenačila s telesnimi preiskavami muslimank, ki jih izraelske oblasti sumijo, da prenašajo bombe.
Global Fund for Women (Globalna fundacija za ženske) je »nedvoumno« obsodila »vse oblike spolnega in na spolu temelječega nasilja po svetu« vključno z »Izraelom in Palestino«, obsodila Hamas in Izrael zaradi »nasilnega bombandiranja Gaze« in zahtevala preiskavo o »spolnem in na spolu temelječem nasilju zagrešenim nad izraelskimi in palestinskimi ženskami«.
Nekatere feministične organizacije so ponavljale levičarske pozive h končanju izraelskih napadov na Hamas. Women’s Environment & Development Organization (WEDO – Ženska organizacija za okolje in razvoj), ki jo je ustanovila nekdanja kongresnica Bella Abzug – prva kongresnica židovskega rodu – je ponovila izjavo organizacije AWID z naslovom »feministična zahteva: ustavite pokol v Gazi« in pozvala k »dekolonizaciji«. Pokolov in posilstev Izraelk, ki so jih zagrešili Hamasovi džihadisti, organizacija WEDO ni komentirala.
Če je kdo še vedno presenečen, potem pač ni bil pozoren na smer, ki jo je ubralo gibanje, ki zanika obstoj žensk in podpira pravice moških, ki trdijo, da so ženske, do pretepanja in celo spolnih napadov na ženske.
Feministične skupine zahtevajo, da transspolni spolni prestopniki odslužijo svojo kazen v ženskih zaporih ter za posiljevalce zagovarjajo rešitve, ki ne vključujejo zaporne kazni, ter zagovarjajo »pravično poravnavo«.
»Palestina« je feminističen cilj. In to velja tudi za programe izpuščanja zapornikov iz zaporov, s katerimi spustijo posiljevalce nazaj na ulice, in transspolne športnike. Edina stvar, ki ni več feminističen cilj, je zaščita žensk. Prepričanje, da ženske – za razliko od »teles z nožnicami«, »nosečih ljudi« ali »ljudi, ki krvavijo«, dejansko obstajajo, zdaj velja za radikalno prepričanje marginalnih skupin, kakršna je TERF.
Bog je rekel: »Naredimo človeka po svoji podobi, kot svojo podobnost! Gospoduje naj ribam morja in pticam neba, živini in vsej zemlji ter vsej laznini, ki se plazi po zemlji!« Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril, moškega in žensko je ustvaril. 1 Mz 1, 26-27
Feminizem ni obrnil hrbta samo izraelskim ženskam – obrnil ga je vsem ženskam.
Večina feminističnih organizacij se je po 9/11 distancirala od kritike islamske zlorabe žensk. In tiste, ki tega niso storile, so obtožili islamofobije. V socialističnih krogih je dandanes postalo rutina, da skrajno desnico obtožujejo »zlorabe pravic žensk kot orožje«. In to ne velja samo za kakršnokoli omembo islamskega ravnanja z ženskami, ampak tudi za transspolnost, kriminal in vse ostalo, razen kar se tiče splava in razlik v dohodkih.
Legitimiziranje posilstva je postalo cilj feminizma že davno pred 7. oktobrom. Še posebej kadar ga zagrešijo določene skupine ljudi. Socialne delavce in policiste, ki so v Veliki Britaniji poskušali raziskati delovanje muslimanskih zvodniških tolp, so označili za »islamofobe«.
End Violence Against Women (Ustavite nasilje nad ženskami), britanska koalicija feminističnih skupin, je, na primer, zagovarjala mnenje, da »prikazovanje nekaterih oblik na spolu temelječega nasilja, zlasti obrezovanja žensk, kot izredno barbarskega« pravzaprav poganja »svetovni nazor, ki temelji na belski nadvladi«. Stališče, da je prepričanje, ki označuje pohabljanje mladih deklet kot napačno, znak belske nadvlade, vodi v to, da obrezovanje žensk postane feminizem.
Kritiki so povsem pravilno opazili, da je feminizem ob izraelskih žrtvah posilstev odpovedal. Ampak ob čem pa ni odpovedal?
Dandanašnji feminizem pomeni zahtevati, da imajo moški v oblekah dostop do zavetišč za zlorabljene ženske. Feministične učenjakinje razpravljajo o nasprotovanju zakonodaji, ki opredeljuje ženske športe, saj le-ta izključuje transspolne moške. Ali feministično gibanje – razen tega da se brez konca in kraja poteguje za pravico do splava – sploh počne karkoli kar bi utegnilo biti povezano z ženskami?
Feministično gibanje, ki ne želi zaščititi zlorabljenih žensk, deklet v Evropi, ki so žrtev trgovine z belim blagom, ali ženskih športov v Ameriki, se vsekakor ne bo izpostavilo zaradi žensk, ki so jih posilili pripadniki Hamasa.
Zakaj bi bilo gibanju, ki je pustilo na cedilu svoje lastne ženske, mar za Izraelke?
To, kar se je zgodilo s feminističnim gibanjem, je precej podobno temu, kar se je zgodilo z liberalnimi židovskimi organizacijami v Ameriki. Svoj temeljni cilj so zamenjali s splošnimi cilji, organizacije so opustile vzrok svojega obstoja in svoje odgovornosti, zato, da bi se gnale za zadnjimi trendi levičarskega gibanja. Obstaja veliko organizacij, ki se v svojem imenu sklicujejo na Žide in ženske, a le redke izmed njih se dejansko borijo za Žide ali ženske. Večina izmed njih zgolj uporablja presti podobno logiko intersekcionalnosti, da pojasnijo zakaj bi cilji, za katere se borijo in ki nimajo nič opraviti z Židi ali ženskami – in ki so jim včasih celo nevarni – pravzaprav morali bti židovski in ženski cilji.
In tako na koncu pridemo do »Židje za Hamas« in »Feministke za posilstvo«.
Ranljive skupine gibanjem zagotavljajo določen razlog za obstoj, a gibanja so v osnovi že sama po sebi nagnjena k temu, da zagrešijo enake zlorabe kot so tiste, proti katerim se borijo. Pravzaprav je bilo zgolj vprašanje časa, kdaj se bosta v teh masovnih gibanjih pokazala tako antisemintizem kot sovraštvo do žensk. Preskušnja je bila zgolj v tem ali bodo feministke in liberalne židovske skupine ostale zveste svoji nalogi ali gibanju.
In izbrali so gibanje.
Vzpon islama je vloge žrtev in zatiralcev obrnil na glavo. Kdorkoli, ki je napadel islam, je postal zatiralec. In ker so tako Židje kot ženske tarče islamske zlorabe, je gibanje sprejelo moralni preobrat s katerim sta posilstvo in genocid postala znak napredka, zatiralec pa je postal vsak, ki se je pritožil zaradi terorizma ali obrezovanja žensk.
Feministično gibanje je pustilo na cedilu Izraelke, Američanke, Evropejke in večino drugih žensk. Dandanes obstaja zato, da se bori za splav, hidžab, pravico moških do vstopa v ženska stranišča in moralno nadvlado ljudi iz kultur, v katerih ženske nimajo nobenih pravic in svoboščin.
Nasilje nad ženskami je novi feminizem. Pravi feministi so pogumni in izjemni moški v ženskih oblekah ter islamski posiljevalci in zvodniki. Feminizem so Hamasovi teroristi, ki vdirajo v Izrael. Je Steve, ki zabije žogo v obraz najstnice. Je to, da ženske preimenujemo v »ljudi, ki krvavijo«.
Daleč si prišla punči.
Prevod in priredba po Danielu Greenfieldu s Frontpage Magazine (https://www.frontpagemag.com/assaulting-women-is-the-new-feminism/).
Veliko bolje bi bilo, če bi punči izbrala drugo pot:
Vrlo ženo, kdo jo najde!
Njena vrednost je daleč nad biseri.
Srce njenega moža zaupa vanjo, povračila ne pogreša. Izkazuje mu dobroto in ne hudega vse dni svojega življenja. Skrbi za volno in lan in dela s pridnimi rokami. Je kakor trgovčeva ladja, od daleč prinaša svoj kruh. Vstaja, ko je še noč, in daje hrano svoji družini, obrok svojim deklam. Ogleda si njivo in jo kupi, z zaslužkom svojih rok zasadi vinograd.
Opasuje z močjo svoje boke in utrjuje svoje lakte. Čuti, kdaj je kupčija zanjo ugodna, njena svetilka ponoči ne ugasne. Svoje roke izteguje k preslici, njene dlani prijemajo vreteno. Svojo dlan odpira potrebnemu, svojo roko podaja ubogemu. Za svojo družino se ne boji snega, kajti vsa njena družina ima dvojno obleko. Pripravlja si odeje, njena obleka sta tančica in škrlat. Njen mož je poznan pri mestnih vratih, ko sedi med starešinami dežele. Platno izdeluje in ga prodaja, pasove oddaja trgovcu. Moč in čast sta njeno oblačilo, smeji se prihodnjemu dnevu.
Svoja usta odpira modro, dober pouk je na njenem jeziku. Pazi na poti svoje družine in ne jé lenuharskega kruha. Njeni sinovi vstajajo in jo blagrujejo, njen mož vstaja in jo hvali: »Veliko hčerá si je pridobilo imetje, ti prekašaš vse.« Milina je varljiva in lepota je prazna, žena, ki se boji Gospoda, pa je vredna hvale. Dajajte ji od sadov njenih rok, njena dela naj jo hvalijo pri mestnih vratih.
(Prg 31, 10-31)
Robert Pevec