Views: 34
V juliju sem napisal prispevek z naslovom »Pandemija ali panika?«, zadnje čase pa se mi vedno bolj zdi, da je panika pri nekaterih že povsem prešla v histerijo. Ob nekaj zadnjih medijskih naslovih me je že kar pošteno zaskrbelo:
1. Si zdravniki, ki zanikajo nevarnost virusa covid-19, sploh zaslužijo zdravniško licenco? Predsednik vlade meni, da ne!
2. Specializant infektologije poslanki LMŠ Korčetovi zamašil usta: »COVID oddelki po SLO so praktično vsi polni. Postelje iščemo po vseh bolnišnicah, dežurni kolegi so v stiski.«
3. Mikrobiolog Pretnar covid zarotniku Potrču: »Za približno razumevanje virusov potrebuješ minimalno 12 let študija naravoslovja, mikrobiologije in imunologije!«
4. Vse kaže na to, da je šlo za načrtno izzvan incident: »Vklenjena dijakinja« je aktivna podpornica skrajnih skupin proti nošenju zaščitnih mask!
So taki bombastični naslovi v medijih smiselni in upravičeni? Dovolite mi nekaj morda malce nesramnih komentarjev.
1. Ta komentar je bil namenjen specialistu travmatologu iz mariborskega UKC, ki je izjavil, da je največji problem ne toliko virus sam, kot pa strah ljudi, za katerega je pač kriva stroka in mediji, ki ta strah širijo. Osebno se s to izjavo kar strinjam, predvsem pa jo razumem. Biti travmatolog ni kar tako. Predsednik vlade bi najbrž ob marsikaterem prizoru, na katerega travmatologi naletijo vsak dan, hitro pristal v položaju za nezavestne (če se še spomnite svojih tečajev prve pomoči). Zato taka izjava pravzaprav ni presenetljiva. Nekateri ljudje si panike pač ne morejo privoščiti.
2. Zdravstveni poklici, kot so zdravnik, zobozdravnik, farmacevt in medicinska sestra, so regulirani poklici. To pomeni, da moraš doseči določeno izobrazbeno stopnjo (specialistični ali strokovni izpit, pač odvisno od poklica), preden si dovolj usposobljen za samostojno opravljanje svojega poklica. Specializant infektologije tega še ni dosegel, zato tudi je specializant. Koga bomo zdaj spraševali za strokovno mnenje? Študente in vajence? Greto? Ali ljudi z ustrezno izobrazbo v skladu s predpisi in ustreznimi delovnimi izkušnjami?
3. Mikrobiologa Pretnarja, ki je s svojimi izjavami postal zelo popularen v delu medijev, bi pokomentiral z dvema citatoma Alberta Einsteina. Prvi je »Izobrazba je tisto, kar nekomu ostane, ko pozabi vse, kar se je naučil v šoli,« drugi pa »Skrbno moramo paziti, da iz intelekta ne napravimo Boga. Ima močne mišice, a nima osebnosti.« Svetoval pa bi tudi malce razširitve obzorja. S čim pa se številni posamezniki, ki so se zadnje čase pričeli pritoževati nad ukrepi zaradi koronavirusa, pravzaprav preživljajo? Tanja Ribič, Werner? Odvisni so od javnih prireditev. Kaj pa se je zgodilo z javnimi prireditvami v zadnjih mesecih? Če bi bil jaz na njihovem mestu, bi tudi mene že začelo pošteno skrbeti, kako bo z mojo kariero in mojimi dohodki.
4. Zanimivo. Kdaj je pubertetniški upornik postal skrajnež? Včasih so za skrajneže veljali ljudje, ki so izvajali atentate, podtikali bombe in zagovarjali usmrtitve ljudi. Dandanes so očitno skrajneži ljudje, ki niso navdušeni nad nošenjem mask. Kdo bo skrajnež jutrišnjega dne? Ljubitelj margarine?
Pa še malce opletanja s statistiko s spletnih strani Statističnega urada RS in NIJZ.
Slovenija ima po zadnjih podatkih Statističnega urada 2.097.195 prebivalcev. Do 28.9.2020 je bilo opravljenih 219.725 testov. Testirali smo torej 10.48 % prebivalcev. COVID pozitivnih je bilo 5.394 testov. To je 0,26 % prebivalcev. Umrlo je 136 ljudi. V prvih sedmih mesecih leta 2020 je po podatkih Statističnega urada umrlo 12.230 ljudi. Okužba s covidom je bila torej razlog za smrt pri približno 1 % ljudi. In starostna struktura umrlih, povzeta po NIJZ 26.9.2020:
Umrlo je samo 7 ljudi, mlajših od 65 let.
Zakaj to opletanje s statistiko? Ker se morda v pripombah »covid zarotnikov« skriva tudi kakšno zrnce boleče resnice. Morda pa so vladni ukrepi res podobni spodnji karikaturi, povzeti s spletne strani townhall.com.
V svetu se pojavlja vedno več opozoril, da zaradi koronavirusa in ukrepov, ki so mu sledili, drvimo proti zelo hudi globalni gospodarski krizi. V Evropi in Ameriki lahko pričakujemo gospodarske težave in brezposelnost. A dandanes živimo v globalnem svetu in številne revnejše države v Afriki in Aziji so močno odvisne od gospodarstva razvitih držav. Če malce karikiram: če Evropa začne kašljati, se polovica Afrike zgrudi zaradi pomanjkanja kisika (dobesedno, ker Združeni narodi že opozarjajo, da številnim državam v Afriki grozi lakota).
Osebno ne dvomim v dobronamernost številnih zdravstvenih strokovnjakov. Vem, da jim ni vseeno in da želijo rešiti čim več življenj. In verjetno tudi politikom ni povsem vseeno za njihove državljane (čeprav nas v to običajno le stežka prepričajo). A kljub temu bi vsem strokovnjakom in politikom želel položiti na srce preprosto resnico.
Živimo v zapletenem, globalnem svetu. Nihče izmed nas, ne glede na še tako visok položaj ali akademske nazive, ne ve vsega (pravzaprav, če smo iskreni, vemo bore malo). Dobro je, če se zavedamo, da je lahko včasih pot v pekel tlakovana z najboljšimi nameni (nacisti in komunisti so v bistvu želeli boljši svet, smola pa je bila v tem, da je na koncu zaradi tega umrlo preko 100 milijonov ljudi). In tudi hudiču je na koncu napuh pošteno zagodel.
Zato je včasih dobro poslušati tudi ljudi, s katerimi se ne strinjamo. Morda pa se lahko od njih celo kaj naučimo.
»Kdor ljubi opomin, ljubi spoznanje, kdor pa svarjenje sovraži, je neumen.« (Pregovori 12, 1)
R.