Views: 65
V medijih lahko zasledimo, da znova narašča število okuženih s koronavirusom in da smo sredi drugega vala. Vprašanje je le česa? Pandemije ali panike?
Po do sedaj znanih podatkih naj bi v Sloveniji zaradi koronavirusa umrlo 111 ljudi. Za malce perspektive bi opozoril na zgornji posnetek ekrana. Gre za članek, ki je bil objavljen na spletni strani časopisa Delo 01. aprila 2019. Lansko leto je torej zaradi gripe umrlo več kot 160 ljudi. Je bila zaradi tega za kogarkoli uvedena karantena?
Gre torej v primeru koronavirusa za pandemijo ali paniko? Koronavirusi so namreč že nekaj desetletij dobro poznani kot eni od povzročiteljev bolezni dihal. Smrtni primeri zaradi zapletov ob okužbah s koronavirusi so bili zabeleženi tudi že v preteklosti. Poleg tega so mnogi virusi znani po tem, da se zelo hitro razvijajo in ves čas spreminjajo. Zato vsako leto znova ugibajo katero cepivo za gripo utegne biti pravo za naslednjo sezono.
Panika zaradi koronavirusa je predvsem posledica treh elementov današnje družbe.
Prvi element je malik moderne dobe. Imenuje se Varnost. Danes želimo biti varni. Zato so avtomobili polni elektronike, ki skrbi za našo varnost. Sicer smo zato večkrat na leto pri mehaniku. Imamo pa občutek varnosti. Imamo inštitucije in korporacije, ki nam vsak dan zagotavljajo, da skrbijo za nas. Imamo fenomenalno zdravstvo. Ljudje dandanes ne umirajo zaradi nalezljivih bolezni ali njihovih zapletov. Umirajo zaradi zdravniških napak, mar ne?
Pozabili smo, da življenje ni varno. Da nikoli ni bilo varno. Da tvegamo vsak dan, ko se zbudimo in vstanemo. Vsak dan je lahko naš zadnji. Povsem varni bomo šele, ko bomo pri Gospodu. In prav nič prej. Gripi podobna bolezen še zdaleč ni najhujše, kar nas lahko doleti.
Benjamin Franklin, eden izmed očetov ameriške revolucije, je nekoč dejal, da si tisti, ki se odrečejo temeljnim svoboščinam zaradi malo začasne varnosti, ne zaslužijo niti svobode niti varnosti. Razmislimo malce o tem besedah.
Drugi element so novice 24 ur na dan 7 dni v tednu. Ko se je začelo s CNN, ki je 24 ur na dan pokrivala vojno v Iraku, je bilo sprva zanimivo. Kot gobe po dežju so ji sledile druge televizijske mreže, radijski programi, spletne strani. In kmalu jih je bilo več kot novic samih. Celo vojne niso večne. Hude katastrofe se ne dogajajo nekajkrat na dan. Toda novinarji rabijo novice. Novice pomenijo gledanost, gledanost pomeni oglase, oglasi prinašajo dohodek. A v današnjem virtualnem svetu lahko novice tudi ustvarimo. Vse kar rabimo, je pretresljiva in s čustvi nabita zgodba. Smrt enega človeka je tragedija, je dejal Stalin, smrt milijonov je statistika. Smrt starostnika s številnimi pridruženimi boleznimi, ki je bil ob smrti okužen s koronavirusom (saj je vendar nekajkrat zakašljal, kaj bi le lahko bilo drugega) je čudovita tragedija, vredna malih ekranov. Ljudje, ki vsak dan trumoma umirajo zaradi malarije, kolere, rakavih obolenj, srčno-žilnih bolezni, nesreč, so pač samo statistika, ki trenutno (morda pa kdaj kasneje, kdo ve kakšne bodo politične in medijske potrebe) ne naredi novice v dobro gledani oddaji v najboljšem terminu na TV.
Tretji element pa je, da danes živimo v času adolescence. Številni ljudje zrastejo in se postarajo, odrastejo pa ne nikoli. Obračajo se po vetru, tekajo za najnovejšimi trendi in iščejo nekoga, ki jih bo vodil. Eksperta, ki jim bo povedal kaj naj jedo, kaj naj pijejo, kam naj hodijo, da naj nosijo masko, kaj lahko govorijo in mislijo. To je vendar veliko lažje, kot pa si razbijati glavo s težkimi odločitvami in nositi njihove posledice. Vzameš glažek pivca, malce pokovke in škatlico, ki dela »klik« in že ti postrežejo z navodili kaj in kako. Kaj bi se človek matral! Oča Država in mama Medij, pa stric Ekspert in prof. Dohtar (kaj da ne, saj ima belo haljo) bojo že poskrbeli za nas!
Človek namreč ne odraste, ko doseže določeno starost ali nek mejnik v življenju. Odraste takrat, ko se odloči za to. Ko se vpraša »Kakšna je cena?«
Kajti vse ima svojo ceno. Kakšna je cena zakonskega življenja? In kakšna je cena samskega življenja? Kakšna je cena otrok? In kakšna je cena, če ostanem brez otrok? Kakšna je cena, če ne uvedemo karantene? In kakšna je cena, če jo? Kakšna je cena gospodarske krize? In kakšna je cena svobode?
Odgovor na paniko pa je dokaj preprost.
»Strah Gospodov je začetek znanja, modrost in pouk neumni zaničujejo.« (Prg 1, 7)
Kdor se boji Boga, se ne boji ljudi in tega sveta. In kdor se boji Boga, stopi na pot odraslosti in modrosti. In da se prestraši je potrebnega še precej več kot kak koronavirus.
R.