Views: 70
Besedilo: Ozej 4,6, »Moje ljudstvo propada, ker nima spoznanja [vizije].«
Uvod: Si predstavljate, kako težko bi bilo potovati v oddaljeno deželo, kjer še nikoli niste bili, pri sebi pa nimate zemljevida niti GPS? Verjetno bi se ves čas spraševali: Kje sem? Kam moram iti? Kje je moj cilj?

Pred leti smo z družino potovali iz Nemčije v Slovenijo. Pot mi sicer ni bila neznana, ker pa je močno snežilo in prekrilo vse znake in napise, sem se znašel v veliki dilemi, ali potujem po pravi poti, ali sem pravočasno zavil v pravo smer itd. Ja, takšno je lahko življenje kristjana, ki ne ve, kam gre, kje mora levo in kje je njegov cilj.
No, če bi šlo samo za krajšo pot ali potovanje v tujino, bi se morda še znašli. Kaj pa takrat, ko gre za potovanje skozi celo svoje življenje in nimamo cilja? Ne poznamo poti. Ne vemo, kam bi zavili? Zato želim danes govoriti o tem, kako pomembna je vizija za naše življenje.
Rad bi, da preberemo vrstico iz Svetega pisma: Ozej 4,6. »Moje ljudstvo propada, ker nima spoznanja.« Nekateri prevodi uporabljajo besedo »vizija«.
Najprej poglejmo, kaj je vizija. Vizija je nekaj, česar ne vidimo z odprtimi očmi. Vizija je nekaj, kar gledamo z zaprtimi očmi.
Prejšnjo nedeljo smo govorili o goreči molitvi. Če niste utegnili prisluhniti tej pridigi, vam svetujem, da si vzamete čas in poslušate, saj je današnja pridiga nadaljevanje prejšnje. Govoril sem o pomembnosti molitve.
Seveda ne želim reči, da moramo moliti samo z zaprtimi očmi, saj v Svetem pismu ne najdemo pravila, vem pa, da se velike stvari zgodijo v tišini in z zaprtimi očmi, ko čakamo na Boga. O tem bom spregovoril malo kasneje.
Najprej pa bi vprašal: Ali imamo vizijo za svoje življenje?
Zadnja leta spremljam mlade, kako tavajo okoli naveličani, obupani, brez vizije, saj ne najdejo smisla za svoje življenje. Brezglavo se zaletavajo, poskušajo, opuščajo in nikakor ne morejo osmisliti svojega življenja. In na koncu jih večina svoje življenje konča tam, kjer si sploh ne želijo, tam, kamor so jih postavili drugi, ali celo v drogah, samomoru ali v depresiji in podobno. Nekateri imajo hitre vizije, neobdelane, samo za nekaj mesecev ali leto, dve, potem se izgubijo. Nekateri imajo vizijo, kaj bo z dekletom, s katerim hodijo. Ko pa se poročita, nima pojma, kako jo voditi, in ko pridejo otroci, ne ve, kako jih vzgajati. Potem pa obup, razočaranje, obtoževanje in godrnjanje.

V teh dneh naju je obiskalo mlado dekle. Končuje študij in treba se bo odločiti, kaj bo delala v življenju. Prišla je na obisk, da bi naju vprašala za mnenje. Razložila nama je svojo življenjsko zgodbo in skoraj do potankosti izdelano življenjsko vizijo, v kateri bi ona preprosto žarela. Ne morem vam povedati, kako vesel sem bil, da je prišla k nama z vizijo, idejo, načrti, žarom v očeh in srcu. Polepšala nama je dan, saj sem videl, da še obstajajo ljudje – mladi, ki imajo izdelano vizijo za svoje življenje. Seveda sva jo podprla in z njo molila, da bi jo Bog vodil, ji odpiral vrata in ji pošiljal ljudi, ki ji bodo pomagali pri njenem uresničevanju.
Kaj je vizija?
Vizija je zelo dragocena, saj brez nje ljudje propadajo. Tako smo prebrali v knjigi preroka Ozeja. Za vizijo je treba odpreti svoje srce. Vizija mora biti ogromna. Če jo lahko izpolniš sam, brez Boga, je samo projekt. Vizija mora biti večja od tistega, kar je mogoče. Ne dovolite, da bi okoliščine, situacija ali preteklost ustavili vašo ogromno vizijo. Če ti Bog da vizijo, si jo zapiši in ji sledi. (O tem bom govoril naslednjo nedeljo.)
Vizija mora postati vidna!
Vizija mora biti res velika. Naj to razložim skozi Abrahamovo zgodbo. Prva Mojzesova knjiga 15,1-5:

Abraham je bil star že 75 let, njegova žena Sara pa 65 let in ni mogla imeti otrok. Potem je Gospod popeljal Abrahama na samo. Stran od dela, žene, v temnico. V noč. In mu rekel: »Poglej proti nebu in preštej zvezde!« Ha, če jih moreš prešteti! Bog je vedel, da jih Abraham ne more prešteti. In takrat, v tišini noči, je Bog zaupal in pokazal Abrahamu potomstvo – neverjetno, nemogočo vizijo. Veliko vizijo.
Kaj bi vi rekli, če bi bili na Abrahamovem mestu? Kaj je rekla njegova žena Sara, vsi vemo. Zasmejala se je. In tako nas danes veliko odreagira, ko nam Bog želi dati svojo vizijo za naše življenje, svoj načrt in namen. Zasmejimo se. »Bog, da bi ti spremenil moj zakon? Ja, pa kaj še.« »Bog, da bi ti ozdravil mojega otroka? To pa ne bo šlo.« »Bog, da bi ti lahko poskrbel za moj posel?« »Bog, da bi mi ti lahko poslal dekle, mladeniča, službo itd.? O, to pa ne.«
Vendar ko Bog govori, misli zelo resno. In želi izpolniti vsako svojo obljubo, če hodimo za njim. Abraham je šel v neznano. Si ti pripravljen z Bogom v neznano? Vizija mora imeti elemente zaupanja tudi takrat, ko presega naše razumevanje.
Bog ima vizijo za tvoje življenje.
Predstavljajmo si trenerja košarkarjev, ki se pripravljajo na pomembno tekmo. Še preden fante pokliče na prvi trening, dober trener po navadi razmisli, napiše in kasneje nariše vsako potezo, premik, blokado, napad, obrambo itd. Ko so igralci na igrišču, jim svojo vizijo predstavi in jo obnovi še nekajkrat med tekmo.

Tak načrtovalec je naš Bog. Še preden si bil rojen, je Bog rekel: Naredimo človeka. Razmislil je in rekel. Naredili ga bomo po svoji podobi in potem se je samo še zgodilo. Ko te je imel Bog v načrtu, je imel zate tudi vizijo za tvoje življenje. Njegov namen ni bil, da bi ti sam taval, se boril, poskušal, padal. Njegov namen je bil, da bi ti upošteval njegovo vizijo za svoje življenje.
Če tekmovalci dobro sodelujejo s trenerjem in njegovimi navodili, je velika verjetnost, da bodo zmagali. Če boš ti sodeloval z Bogom, ti je zmaga zagotovljena. Ker je nekdo poslušen trenerju, lahko prinese točko. Včasih nastopi težava, ko ti misliš, da si trener.
»Kjer ni spoznanja, moje ljudstvo propada« – umira«. Ne pravi, kjer ni denarja, vplivnih ljudi. Bog lahko naredi več z malo, ampak noče narediti brez tvojega sodelovanja. Nekateri si naredijo svojo vizijo, ki pa največkrat ni popolna. Imajo vizijo samo do prvega vogala.
Kako in kje prideš do vizije?
Živimo v času, ko naredimo samo »klik« in naša fotografija se že vidi na ekranu. Včasih pa ni bilo tako. Starejši se bomo še spomnili, kako so se včasih razvijale fotografije. Treba je bilo iti v poseben prostor, ki se mu je reklo temnica. Po navadi je bil to manjši temen prostor v kleti, s ključem v ključavnici. Videla se je samo mala rdeča svetloba, da si komaj videl, kje imaš svoje klešče, papir. V strogi temi si potegnil film iz fotoaparata in ga razvil. Medtem si se zaklenil, da slučajno ne bi nekdo vstopil, saj če bi se to zgodilo, bi ti s svetlobo, ki bi v tem trenutku prišla skozi vrata, uničil vse slike. Samota. Osama.
Osebno sem rad v samoti zjutraj ali zvečer, ko vsi spijo. Takrat zaprem oči in si poskušam priklicati Očeta, ki me vidi in sliši. Tako najraje začnem pogovor z njim in ker je popolna tišina, ga lahko slišim. V temi in v tišini, ko sem bil ločen od vsakodnevnih stvari, mi je Bog največkrat govoril, razodeval skrivnosti in dajal vizijo za moje življenje, družino, službo in cerkev.

Seveda sem si za tak odnos moral vzeti čas in primeren prostor.
Vizija se zgodi, ko si na samem z Očetom. Vizija se zgodi, ko si v temnici, tišini. Na preži, ko čakaš in čakaš, kdaj ti bo Bog spregovoril. In ko spregovori, je to nekaj najlepšega. Saj te po navadi opogumi, spodbudi, opozori ali da vizijo za življenje, da točno veš, kam greš, kaj boš storil, kam boš zavil … Ne bojmo se samote z Bogom. To je lahko najdragocenejši čas v tvojem življenju.
Pazite, komu zaupate vizijo!
Osebno vizijo, ki mi jo da Bog, zelo rad zaupam svojim bližnjim. Skozi leta pa sem spoznal, da vizije ne smem povedati vsakomur. Se spomnimo Jožefa iz Svetega pisma in njegovih bratov? Jožef je imel to težavo. »O, moji bratje, kako ste? Veste, kaj sem sanjal sinoči. Vsi ste se mi klanjali. Jaz pa sem vam vladal, zapovedoval …« Kaj so mu bratje storili po slišani viziji? Vrgli so ga v vodnjak in prodali tujcem za sužnja.
So ljudje, ki ne razumejo pomembnosti vizije, ti te bodo skušali ubiti, preden se bo izpolnila. Če vam Bog da vizijo, si jo zapišite, potem pa molite za modrost, komu jo lahko zaupate.
Če vam Bog da vizijo ali če slišite za vizijo, je ne zatrite že v kali. Najstrašnejše je, če kdo ubije otroka. To so želeli storiti z Mojzesom, Jezusom in otroki do drugega leta starosti. Vizija, ki pride od Boga, mora živeti. Ko dobiš vizijo, pojdi v akcijo. Ne čakaj na Boga v tistem, kar moraš ti storiti. Ko nekoga vprašam, kdaj se bo poročil, mi včasih fantje odgovorijo: »Ko mi bo Bog pripeljal pravo.« Veliko kristjanov reče: »Čakam na Boga.« V življenju z Bogom mora biti dinamika. Ti storiš korak, Bog naredi dva itd.
Vizija mora biti veljavna.
Kako veste, da je veljavna? Preverite z Bogom. Naj vam jo potrdi. In kako izgleda življenje, če vizija ni bila od Boga? Delamo in trudimo se v prazno. Zato velikokrat slišim: »Utrujen sem! Ne morem več.« Če si v takšnem počutju, preveri, ali slediš pravi viziji. So ljudje, ki porabijo celo svoje življenje za nič, ker sledijo napačni viziji.
In so ljudje, ki komaj čakajo, da bo jutro, saj jih kar razganja od vznemirjenja in pričakovanja, kaj bo Bog delal v njihovem življenju. Vizija jih dviga, jim daje polet in energijo.

Ko molimo, je pri večini navada, da zapremo oči. Ko sem prejšnji teden prosil vnuka, da se v molitvi zahvali Bogu za hrano, ki jo imamo na mizi, je to brez obotavljanja storil, medtem ko si je mazal marmelado na kruh in se nasmihal svojim bratrancem, ki so sedeli poleg. Po molitvi sem mu predlagal, da bi bilo morda bolje, da bi med molitvijo zaprl oči. Seveda je vprašal: »Zakaj pa? Saj tudi tako lahko molim.« »Moliš že lahko, vendar ne moreš videti tistega, h kateremu moliš,« sem mu odgovoril.
Zamislite si, da imate vizijo, kako shujšati. Pred nekaj meseci se je moj sin odločil, da mora shujšati. V svoj mobitel si je napisal, do katere željene teže želi priti. Opazoval sem ga, kako se je vključil v tedensko vadbo, spremenil jedilnik, obroke, kontroliral svojo težo z rednim tehtanjem, začel s sprehodi, samodisciplino, izborom živil. Čudovito! Ima vizijo – izgubiti odvečne kilograme. Pri izpolnjevanju vizije je potrebna disciplina in akcija.
Takšna akcija mora biti v mojem in tvojem življenju, ko prejmemo vizijo od Boga. Če vizije ne uresničite v nekaj dneh, ne mislite, da jo boste kdaj koli uresničili.
Zaključek:
Ali smo pripravljeni reči: “Bog, če imaš v načrtu nekaj pomembnih stvari, računaj name. Razodeni mi svojo vizijo – načrt. Tukaj sem. Govori mi. Bog uporablja običajne ljudi, torej, gotovo lahko uporabi tudi tebe. Si pravljen, da greš v samico, temo, tišino?
Zavedaj se, da je tvoje življenje namenjeno za pomembne reči, samo če si pripravljen sodelovati. Dovolimo Kristusu, da v nas doseže velike stvari v svojo slavo!
Goreče molimo, da nam Bog pokaže široko vizijo, za neodrešene – izgubljene v svetu, zgradbo, ki jo potrebujemo za srečevanja in naše življenje… Gospod želim, biti uporabljen, želim videti, kot ti gledaš, daj mi novo vizijo.
Rad bi nas še spomnil, kakšno vizijo smo leta 2008 dobili od Boga, da molimo za 7000 ljudi, da sprejmejo Jezusa in njegovo odrešenje, ter za zgradbo, prostor, kjer bomo lahko rastli. Niti malo ne dvomim, da je bila ta vizija od Gospoda. Ko sem jo povedal moji ženi, je molila in njej je Gospod potrdil, da je res od njega. Potem sem jo povedal vodstvu naše cerkve, verjeli so in jo sprejeli. Tudi vi ste jo sprejeli. Še nekaj oseb mi je povedalo, da jim je Gospod spregovoril, naj me spodbudijo v veri v vizijo, ki sem jo prejel od Gospoda. Leto 2020 je minilo. Kje smo zdaj? Včasih nas Gospod vodi po obvoznici in moramo dlje čakati na izpolnitev. Včasih nam pove, čakaj, bliža se svoji izpolnitvi in ne vara. Če odlaša, jo le čakaj, kajti zagotovo pride, ne bo zamudila. (Habakuk 2,2–3)
Jaz bom čakal, molil, iskal Gospoda, ker vem, da je vizija od njega. Dragi bratje in sestre, vabim vsakega od vas, da moli z mano in čaka, ker prebujenje ne bo zamudilo in naš dom bo stal, naš prostor se bo razširil. Gospodova slava bo vidna, ljudje bodo odrešeni, mi bomo potolaženi in blagoslovljeni! Aleluja, slava, čast in oblast ter zahvala Gospodu za vizijo, ki nam jo je dal, ki nas dviga in ohranja žive!
Amen!
Zvonko Turinski