Views: 75
Vse prepogosto se namreč odzovemo tako, da odgovornost preusmerimo na druge. Tako lahko za neugodne razmere v svojem življenju krivimo starše, zakonce, otroke, vlado, šefe ali sodelavce. Včasih pa, ko se zadeve zelo poslabšajo, za svoje ovire krivimo demonske sile ali pa celo samega Boga.
»Ko je ljudstvo videlo, da Mojzes odlaša priti z gore, se je zbralo pri Aronu in mu reklo: ›Vstani, naredi nam bogove, ki bodo hodili pred nami! Kajti ta Mojzes, mož, ki nas je izpeljal iz egiptovske dežele – ne vemo, kaj se mu je zgodilo.‹ Aron jim je rekel: ›Izderite zlate uhane iz ušes svojih žena, sinov in hčera in mi jih prinesite!‹ In vse ljudstvo si je izdrlo zlate uhane iz ušes in jih prineslo Aronu. Vzel jih je iz njihovih rok, vse to oblikoval s kalupom in naredil ulito tele. Tedaj so ljudje rekli: ›To so tvoji bogovi, Izrael, ki so te izpeljali iz egiptovske dežele!‹ Mojzes je rekel Aronu: ›Kaj ti je storilo to ljudstvo, da si spravil nadenj tako velik greh?‹ Aron je rekel: ›Naj se ne vnema jeza mojega gospoda; saj sam poznaš ljudstvo, da je hudobno. Rekli so mi namreč: »Narêdi nam bogove, ki bodo hodili pred nami! Kajti ta Mojzes, mož, ki nas je izpeljal iz egiptovske dežele – ne vemo, kaj se mu je zgodilo.« Tedaj sem jim rekel: »Kdor ima zlato, naj si ga izdere.« Pa so mi ga dali; vrgel sem ga v ogenj in izšlo je to tele.‹« (Druga Mojzesova knjiga 32,1–4.21–24)
Izraelci so bili zelo nezadovoljni z dolgotrajno Mojzesovo odsotnostjo. Štirideset dni in noči je bil na gori z Bogom. Ljudje so zato začeli pritiskati na Arona, da naj jim izdela malika, ki ga bodo lahko videli. Aron je pod njihovimi pritiski popustil in jim naredil malika v obliki zlatega teleta. Ko se je Mojzes vrnil z gore in se je Aronu postavil po robu, se je ta izognil prevzemanju odgovornosti za svoja dejanja. Namesto da bi prevzel odgovornost, se je zatekel k opisovanju okoliščin, ki so ga prisilile v njegovo dejanje. Na ta način je skušal poudariti, da je za njegovo dejanje, izdelavo malika, odgovorno izključno popačeno ljudstvo.
Podobno se, kadar zadeve ne tečejo tako, kot bi si to želeli sami, obnašamo tudi mi. Vse prepogosto se namreč odzovemo tako, da takrat odgovornost preusmerimo na druge. Tako lahko za neugodne razmere v svojem življenju krivimo starše, zakonce, otroke, vlado, šefe ali sodelavce. Včasih pa, ko se zadeve zelo poslabšajo, za svoje ovire krivimo demonske sile ali pa celo samega Boga.
Obtoževanje drugih nas lahko, vsaj za nekaj časa, na videz potolaži. Na ta način dobimo tisti lažni občutek, da imamo vse stvari še vedno pod nadzorom. Toda obtoževanje drugih dosega popolnoma nasprotne učinke. Preusmerjanje odgovornosti na druge nas oropa lastne moči, ki smo jo prejeli od Boga, in povzroča, da obtičimo v stanju nezrelosti. Na ta način se v naših mislih oblikuje zmotno prepričanje, da v teh razmerah nimamo nobene izbire.
Ljudje smo bili ustvarjeni po Božji podobi in smo tako na svet prišli z določenimi pravicami in odgovornostmi, kar nam omogoča, da lahko hodimo v osebni svobodi, ki nam jo je dal naš Gospod. Bog nam daje svobodo, da se lahko samostojno odločamo, postavljamo meje, razmišljamo in občutimo. Za vse to, kar smo prejeli, pa moramo prevzeti osebno odgovornost. V življenju smo verjetno hitro spoznali, da drugih v resnici ne moremo spremeniti. Edina oseba, ki jo lahko spremenimo, smo MI SAMI, pa še to le s prisotnostjo ogromne Božje milosti, ki po Svetem Duhu deluje v našem življenju.
Na kakšne načine smo skušani, da druge krivimo za nesrečne ali težke okoliščine v svojem življenju? Kako bi lahko uporabili od Boga dano svobodo in prevzeli večjo odgovornost za katero od konkretnih odločitev, ki jih bomo sprejeli danes?
MOLITEV:
Gospod, prosim te, odpusti mi, ker sem se vsakič, ko sem za okoliščine ali dogodke v svojem življenju krivil druge, odvrnil od tebe. Prosim te, pomagaj mi povrniti pristno osebno svobodo, ki si mi jo podaril in mi s tem omogočil, da se lahko odločam v vseh okoliščinah. Gospod, prosim te, nakloni mi mir, da lahko počivam v reki tvoje ljubezni, tako da prevzemam zdravo odgovornost za svoje življenje. Po Kristusu Jezusu. Amen.
Z.M.