Views: 24
Danes upam, da vam bo beseda tako močno spregovorila, kot je meni, in vas blagoslovila tako, kot je mene. Danes bomo govorili o radosti izpolnjene obljube in hkrati odvili dva teološka bombončka, ki mi ju je Bog postavil pred nos v pripravi na to sporočilo.
Danes bomo preživeli neznano količino minut v Evangeliju po Luku 1,26–56. Preberimo v. 26–27.
V šestem mesecu Elizabetine nosečnosti je Bog poslal angela k devici Mariji, ki je bila zaročena z Jožefom, potomcem kralja Davida. Moja prva misel – zakaj je Jožef tu tako pomemben, če sam ne bo prispeval nobenega genetskega materiala?
Na hitro preberimo rodovnik po Mateju in rodovnik, ki ga je zapisal Luka (Evangelij po Mateju 1,15–16 in Evangelij po Luku 3,23). Nekaj se ne ujema, v Mateju piše, da je Jožefov oče Jakob, Luka pa je napisal, da je njegov oče Éli.
V tem času se rodovnikov žensk sploh ni beležilo in tu je Luka storil prav to ter odkrito prikrito zabeležil Marijin rodovnik, ko je napisal »bil je [Jezus], kakor so mislili, Jožefov sin« in tako zabeležil Jezusov rodovnik po Mariji.
Torej je krvni prestolonaslednik po Mariji ter pravnomočni prestolonaslednik po Jožefu, ki je tudi potomec Davida, saj ga je Jožef posinovil, vedoč, kdo ta otrok je (to lahko beremo v Evangeliju po Mateju 1,19–25). Res je, Jožef in Marija sta bila bratranec in sestrična, a v tem času in za judovsko kulturo je bilo popolnoma normalno, da sta se poročila.
Nato vidimo srečanje angela z Marijo (v. 28–34). Ne samo, da je bilo srečanje za Marijo nekoliko nenavadno, meni se je zdelo še nekoliko prikupno.
V nadaljevanju, ko Marija vpraša, kako se bo to zgodilo, ko moža še ne pozna, ji angel v naslednjih vrsticah vse lepo razloži. Če bi pogledali začetek poglavja (Evangelij po Luku 1,18–20), vidimo, da je Zaharija onemel, ker je postavil enako vprašanje kot Marija: »Kako?« Tu najprej nisem imel odgovora, zakaj je on onemel, Marija pa ne. Sprva sem mislil, da je njega doletelo zato, ker je bil izobražen, izžrebani duhovnik, »veteran«, ki je opravljal daritev v presvetem prostoru, kjer naj bi bil še najprimernejši prostor za videnja. Marija pa je bila mlado dekle, ni bila dolgoletni izkušeni duhovnik. Ampak na koncu je najlepši del ta, da sem odgovor dobil ravno v Svetem pismu. Berimo naprej! (v. 34–45)
Angel ji vse objasni in tudi pove o podobnem čudežu, ki se je zgodil njeni sorodnici. Marija takoj naslednji dan odpotuje k Elizabeti.
V trenutku, ko je prestopila prag in pozdravila Elizabeto, se je dete v maternici Elizabete zganilo. In Elizabeta, napolnjena s Svetim Duhom, ki ji ni nihče povedal Marijine zgodbe, saj je Marija ni še nikomur zaupala, blagoslovi sad njenega telesa in blagoslovi njo, ker je verovala!
Zaharija, če se spomnimo, je vprašal »kako« iz nevere, medtem ko je Marija to vprašala iz vere.
Vedno bomo naleteli na ljudi, ki nam bodo zastavljali vprašanja. Nekateri zato, ker želijo verjeti. Evangelij jim bo govoril na dušo, vendar potrebujejo več odgovorov, medtem ko bomo pa naleteli tudi na ljudi, ki postavljajo vprašanja samo zato, da ne bi verjeli evangeliju. Kot na primer.: »Če je Bog vsemogočen, ali lahko ustvari tako velik kamen, da ga ne more dvigniti?« Ali pa: »Ali lahko voda zavre pri minus 300 stopinjah Celzija?« Ne samo, da ne more zavreti, takšna temperatura tudi po zakonih termodinamike ne obstaja! (Najnižja je minus 273,15.) Vprašanje je torej namenjeno temu, da ne verujejo. Postavljajte Bogu vprašanja, ki jih imate, saj se raduje nad tistimi, ki ga iščejo s celim srcem! Tudi s tistim delom srca, kjer se nahajajo dvomi! Hej, Bog, to so moja vprašanja zate, tu ne najdem odgovorov, tu so moji dvomi, pomagaj mi videti, razumeti, slišati!
Tudi iz osebnih izkušenj se je lažje pogovarjati s tistimi, ki sprašujejo iz vere, in njim bi vedno najraje odgovoril na vsa vprašanja, a mi mnogokrat ne uspe, vendar je njim tudi lažje priznati, da na določena vprašanja nimam odgovorov.
In nato po vseh teh dogodkih Marija preide v svojo hvalnico, ker spozna, kaj se uresničuje. Tisočletna obljuba Boga, rešitev, ki jo je pripravil že v samem začetku. Še preden je bilo prekletstvo greha predstavljeno ljudem (Prva Mojzesova knjiga 3,15).
1. odziv je hvaležnost
v. 46–47: Nikoli do danes ji nekaj ni tako spregovorilo kot dogodki v preteklih urah. Ko doživimo Boga tako osebno, kot ga je sedaj doživela Marija, bo prvi naravni odziv neverjetna hvaležnost. Hvaležnost, ki vas lahko spravi tudi do solz.
2. odziv je ponižnost
v. 48–49: V Božji prisotnosti, napolnjeni s Svetim Duhom, bomo vedno prevzeli ponižno držo. Sočasno se tudi zavemo, da je najmogočnejša oseba, ki je ustvarila stvarstvo, nekaj spremenila v tvojem življenju – zavemo se, da je bila nam, ki smo tako majhni v primerjavi z njim, izkazana čast z njegove strani.
Primer: Na fakulteti sem šel tretjič na izpit in to je bila zadnja priložnost, da bi se potem lahko vpisal naprej. Pri zelo strogi profesorici mi je zmanjkalo pol točke do 6, vendar mi je kljub temu zaključila 6 in lahko sem se vpisal na magistrski študij.
3. odziv je čaščenje
v. 50–53: Izpostavimo njegove lastnosti. Tu je Marija izpostavila usmiljenje, moč in pravičnost ter njegovo naklonjenost tistim, ki ponižno živijo svoje življenje.
Primer: Jaz se ne spomnim, kaj točno sem izpostavljal, vem pa, da sem slavil njegovo milost in ljubezen nad mano in mojim življenjem.
4. odziv je spomin na dano obljubo in sedaj potrditev njene uresničitve
V zaključku pa se je Marija spomnila, kdaj je bila ta obljuba dana.
Primer: Pred več kot sedmimi leti sem se spopadal z vprašanjem, na katero fakulteto naj se vpišem. Čeprav nisem imel ustrezne srednje šole, sem se lahko vpisal na Fakulteto za šport. Kasneje sem dobil službo na isti srednji šoli, čeprav še nisem dokončal magisterija in še nisem opravil strokovnega izpita.
Izpolnjene obljube so lahko tudi majhne in preproste, vendar se moramo v luči prihajajočega božiča zavedati, da je največja obljuba dana in izpolnjena. Smrt je premagana in sam Bog se naseli v srce vsakega, ki začne hoditi za njim.
A kako naj ljudje verujejo, če niso slišali?
14 Toda kako naj ga kličejo, če niso verovali vanj? In kako naj verujejo, če niso slišali o njem? In kako naj slišijo o njem, če ni oznanjevalca? 15 In kako naj oznanjajo, če niso bili poslani? Kakor je pisano: Kako lepe so noge tistih, ki prinašajo veselo oznanilo o dobrih rečeh! (Pismo Rimljanom 10,14–15)
Apostol Peter nam naroča:
5 Gospoda Kristusa posvetite v svojih srcih. Vselej bodite vsakomur pripravljeni odgovoriti, če vas vpraša za razlog upanja, ki je v vas. (Prvo Petrovo pismo 3,15)
Torej, pošiljam vas, pojdimo in oznanjajmo Božjo besedo. Lahko ob sredah skupaj z Andrejem na ulici, lahko doma s svojimi sosedi; povabite jih na večerjo ali pa jim v spečene piškotke priložite še kakšno vrstico Božje besede; ali pa se nam pridružite 17. pred restavracijo Supernatural ob 18.00, da pomagate pri deljenju Svetih pisem, sladkorni peni, čaju ter da skupaj preživimo ta čas v pripravi na božič.
Pridiga 11.12.2022 v Evangelijski krščanski cerkvi v Ljubljani
Klemen Furlan