Hits: 56
Leta 1907 je bila oropana banka v Tbilisiju. Storilci? Lenin in Stalin? Kdo bi si mislil!
Lenin in Stalin sta pri nas najbolj znana kot revolucionarja in Sovjetska voditelja. Nekateri starejši se morda še spomnijo tudi dejstva, da sta bila odgovorna za oktobrsko revolucijo 1917 leta s posledično večletno državljansko vojno v Rusiji in kasnejše množično preganjanje političnih nasprotnikov, ki je zahtevalo na miljone človeških življenj. Pred desetletji so nam v šoli tudi zaupali, da ju je pred revolucijo pogosto preganjala carska policija, ker sta iz gole dobrote poskušala pomagati ubogim ruskim kmetom in delavcem. Žal pa so nam zamolčali, da je imela carska policija za njuno preganjanje še druge, precej bolj tehtne razloge.
Eden takih je bil rop banke v Tbilisiju 26. junija 1907. Komunisti so ga ljubkovalno poimenovali razlastitev. Stalin je bil takrat star šele 29 let, vendar je že povsem pozabil stavek, za katerega je kot nekdanji semeniščnik zagotovo kdaj slišal.
“Ne želi hiše svojega bližnjega; ne želi žene svojega bližnjega ne hlapca ne dekle ne vola ne osla in ničesar, kar je tvojega bližnjega!” (2Mz 20, 17)
Boljševiki so pričeli načrtovati rop že v mesecu aprilu, saj so potrebovali denar za nakup orožja. Za glavnega organizatorja so določili Stalina in njegovega prijatelja Ter-Petrosjana. Stalin je imel takrat že izkušnje z organizacijo »razlastitev« (s katerimi se lastniki običajno niso strinjali), Ter-Petrosjan, znan pod vzdekom Kamo, pa je bil izkušen vodja kriminalne združbe, ki je nekoč ubil človeka in mu izrezal srce iz prsnega koša.
Stalin je imel v Tbilisijski banki obveščevalce, ki so ga obvestili, da bodo 26. junija s kočijo pripeljali večjo količino denarja. Boljševiki so imeli tako dovolj časa, da so pripravili bombe in jih pretihotapili v mesto. Stalinov prijatelj je ob tem sprožil eno izmed bomb in se resno poškodoval. Vendar se mu je uspelo za silo pozdraviti, tako da je še vedno lahko sodeloval pri dogodivščini.
Na izbrani dan so se razporedili po trgu med pošto in banko ter se pripravili na napad. Na njihovo presenečenje pa sta vojska in policija dobili namig, da se nekaj pripravlja, zato je bil trg dodobra zastražen. Morda jih je obvestil celo Stalin, saj je bil v tistem času tajni sodelavec carske obveščevalne službe.
Ko se je prikazala kočija z denarjem, so jo nadebudni politični delavci na dogovorjeni signal nemudoma napadli z bombami, pri čemer so ubili številne stražarje in konje, ki so vlekli predmet razlastitve. Bombe so padale na vse konce in kraje in povzročile precejšno paniko. Eksplozije so bile tako silovite, da so porušile dimnike na bližnjih zgradbah in popokale večino stekel več kot kilometer naokrog. Eden od ranjenih konj je poskušal pobegniti, pri čemer je potegnil kočijo za seboj. A so mu borci za pravice zatiranih z dobro merjeno granato nemudoma odtrgali noge. Nato so pograbili vreče denarja in jih pometali na kočijo, ki jo je na trg pripeljal Stalinov prijatelj Kamo. Žal se jim je malce mudilo, zato so za seboj nehote pustili del denarja. A nič hudega, večino so le uspeli pobrati. Tudi najboljšim vseh intelektualcev se lahko pripeti napaka.
Vsi roparji so uspeli uiti, na trgu pa je obležalo 40 mrtvih in 50 ranjenih ljudi.
O Stalinovi vlogi pri ropu se je kasneje veliko razpravljalo. Nekateri so trdili, da je pri ropu aktivno sodeloval, drugi pa, da je zgolj opazoval od daleč. Lenina so kasneje izsledili in je moral bežati iz Rusije.
Boljševikom je uspelo ukrasti 341.000 rubljev, kar bi bilo v današnjem denarju dobrih 4 milijone ameriških dolarjev. Na njihovo smolo pa je bilo večino denarja v lahko izsledljivih 500 rubeljskih bankovcih in kar nekaj Leninovih sodelavcev je kasneje policija aretirala, ko so jih poskušali vnovčiti.
Po oktobrski revoluciji so številni vpleteni v rop postali visoki uradniki Sovjetske zveze, da Lenina in Stalina niti ne omenjamo. Dočakali so srečen konec. Ali pač?
»Zato jih bo njihova lastna izprijenost uničila, za krivico pa bodo prejeli primerno plačilo.« (2 Pt 2, 12-13)
R.