137.si

Krščanski medijski portal

Kje ste videli, da je Božja ljubezen spremenila zlo? Kako lahko spremenite ostanke v lepoto?

You are here: Home / Naslednje generacije / Sestrsko rivalstvo

Sestrsko rivalstvo

Views: 219

Ozadje: Izak je naročil Jakobu, naj si vzame ženo izmed Rebekinega sorodstva. Ko je prišel v njihovo deželo, je srečal Rahelo, hčer materinega brata Labana, ki je bila pastirica drobnice. Takoj se je zaljubil vanjo. Mesec dni je ostal pri Labanu.

  • Prva Mojzesova knjiga 29,15–30

15 Potem je Labán rekel Jakobu: »Mar mi boš zato, ker si moj brat, zastonj služil? Povej mi, kakšno plačilo hočeš!« 16 Labán pa je imel dve hčeri: starejši je bilo ime Lea, mlajši pa Rahela. 17 Leine oči so bile motne, Rahela pa je imela lepo postavo in lep obraz. 18 Ker je Jakob ljubil Rahelo, je rekel Labánu: »Služil ti bom sedem let za tvojo mlajšo hčer Rahelo.« 19 Labán je rekel: »Boljše je, da jo dam tebi, kakor da bi jo dal komu drugemu. Ostani pri meni!«

20 Jakob je služil za Rahelo sedem let, toda ker jo je ljubil, so se mu zdela kakor nekaj dni. 21 Tedaj je rekel Labánu: »Daj mi mojo ženo, da grem k njej! Kajti čas je potekel.« 22 Labán je zbral vse može iz kraja in napravil svatbo. 23 Zvečer pa je vzel hčer Leo in jo pripeljal k njemu, da je šel k njej. 24 Labán je dal hčeri Lei svojo deklo Zilpo za deklo. 25 Zjutraj pa, glej, je bila tam Lea! Tedaj je Jakob rekel Labánu: »Kaj si mi vendar storil! Ali ti nisem služil za Rahelo? Zakaj si me prevaral?« 26 Labán je rekel: »V našem kraju ni navada, da bi mlajšo hčer oddajali pred starejšo. 27 Dokončaj teden s to, potem ti dam še ono, zanjo pa mi boš služil še drugih sedem let.« 28 Jakob je storil tako; dokončal je teden z Leo. Nato mu je Labán dal hčer Rahelo za ženo. 29 Tej je dal svojo deklo Bilho za deklo. 30 Jakob je šel tudi k Raheli in je bolj ljubil Rahelo kakor Leo. In služil mu je še drugih sedem let.

Kaj lahko vidimo v tem odlomku?

  • Lea je bila starejša, Rahela mlajša
  • Lea je imela motne oči (morda vnete zaradi peska; na Vzhodu so bile jasne oči znamenje lepote), Rahela pa je imela lepo postavo in lep obraz
  • ker Jakob ni imel ničesar, s čimer bi odkupil bodočo ženo Rahelo, je rekel, da bo zanjo služil sedem let
  • po navadi tistega časa so se med seboj poročali bratranci in sestrične; Ezavu bi kot starejšemu pripadla Lea, Jakobu kot mlajšemu Rahela; Ezav si je žene vzel izmed kanaanskih hčera
  • Lea je z očetovo prevaro postala Jakobova prva žena, Rahela druga; kasneje, po levitskem zakonu, se moški ni smel poročiti s sestro svoje žene, ko je bila ta še živa, da bi se izognili ljubosumju med sestrama: »Ne jemlji za ženo sestre svoje žene, da bi postala njena tekmica, ko bi odkrival njeno nagoto poleg še živeče!« (3 Mz 18,18)
  • Jakob se je ob tastovi prevari gotovo spomnil, kako je sam prevaral očeta in Ezava
  • Lea je bila nesrečna, ker si je želela Jakobove ljubezni, Jakob pa je bolj ljubil Rahelo

Ali je bil Božji načrt, da ima moški več žena? Ne! (gl. 1 Mz 2,24: »Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta eno meso.«) Ker ljudje niso upoštevali Božjega načrta za zakon, je prišlo do številnih težav.

  • Prva Mojzesova knjiga 29,31–35

31 Ko je Gospod videl, da je Lea zapostavljena, ji je odprl naročje, Tj. jo je storil rodovitno. Rahela pa je ostala nerodovitna. 32 Lea je spočela in rodila sina. Dala mu je ime Ruben; rekla je namreč: »Gospod se je ozrl na mojo bedo. Zdaj me bo mož ljubil.« 33 Spet je spočela in rodila sina. Rekla je: »Gospod je slišal, da sem zapostavljena, in mi je dal še tega.« Dala mu je ime Simeon. 34 In spet je spočela in rodila sina. Rekla je: »Zdaj se bo mož vendar držal mene, saj sem mu rodila tri sinove.« Zato mu je dala ime Levi. 35 Spet je spočela in rodila sina. Rekla je: »Tokrat bom hvalila Gospoda.« Zato mu je dala ime Juda. Potem ni več rodila.

  • Gospod vidi, če je kdo zapostavljen (spomnimo se Hagare, Ane ipd.), in pogosto usliši njegove prošnje
  • Lea je mislila, da si bo z rojevanjem otrok prislužila Jakobovo ljubezen
  • z vsakim otrokom, ki ga je rodila, si je mislila, da jo bo Jakob vzljubil in da bo končno le premagala svojo sestro
  • ves čas je tekmovala z Rahelo za moževo naklonjenost
  • ko je izbirala imena za svoje sinove, je vedno izhajala iz svojega položaja, kaj je doživljala, in iz spoštovanja do Boga in do moža
  • ko je izbrala ime Juda, je hvalila Gospoda za vse, kar ji je dal; ni bilo verjetno, da bi se mož odvrnil od žene, ki mu je dala štiri sinove, saj je bil to velik blagoslov. Takrat je tudi prenehala iskati moževo naklonjenost in se je obrnila samo na Boga. Iz Juda, sina zapostavljene Lee, je izšel tudi Jezus.
  • Prva Mojzesova knjiga 30,1–13

1 Rahela je videla, da Jakobu ne rojeva otrok. Zato je bila ljubosumna na sestro. Rekla je Jakobu: »Daj mi otrók, sicer bom umrla!« 2 Jakob se je razjezil na Rahelo in rekel: »Sem mar jaz namesto Boga, ki ti je odrekel telesni sad?« 3 Pa je rekla: »Tu je moja dekla Bilha, pojdi k njej, da bo rodila na mojih kolenih in bom po njej tudi jaz prišla do otrok.« 4 Dala mu je torej svojo deklo Bilho za ženo in Jakob je šel k njej. 5 Bilha je spočela in rodila Jakobu sina. 6 Rahela je rekla: »Bog mi je prisodil pravico in tudi uslišal mojo prošnjo; dal mi je sina.« Zato mu je dala ime Dan. 7 Rahelina dekla Bilha pa je spet spočela in rodila Jakobu drugega sina. 8 Rahela je rekla: »Božje boje sem bojevala s sestro in sem tudi zmagala.« Dala mu je ime Neftáli.

9 Ko pa je Lea spoznala, da ne bo več rodila, je vzela svojo deklo Zilpo in jo dala Jakobu za ženo. 10 Zilpa je Jakobu rodila sina. 11 Lea pa je rekla: »Srečno!« Dala mu je ime Gad. 12 Leina dekla Zilpa je rodila Jakobu še drugega sina. 13 Lea je rekla: »Blagor meni, kajti žene me bodo blagrovale!« In dala mu je ime Aser.

  • Rahela je zelo hrepenela po otrocih, neplodnost je bila v judovski družbi velika sramota
  • Ko je Rahela po dekli dobila sinova, si je mislila, da ji zdaj ne more nič odvzeti moževe naklonjenosti.
  • A Lea je iz tekmovalnosti s sestro tudi dala svojo deklo Jakobu in ta je rodila dva sinova.
  • Prva Mojzesova knjiga 30,14–22

14 Ko je šel Ruben v času pšenične žetve na polje, je našel nadliščke. Nesel jih je svoji materi Lei. Rahela pa je rekla Lei: »Daj mi nekaj nadliščkov svojega sina!« 15 Pa ji je rekla: »Ti mar ni zadosti, da si mi vzela moža, da mi hočeš vzeti še sinove nadliščke?« Rahela je rekla: »Prav, pa naj nocoj leži s teboj za nadliščke tvojega sina!« 16 Ko se je Jakob zvečer vračal s polja, mu je šla Lea naproti in rekla: »K meni pojdeš, kajti plačala sem zate z nadliščki svojega sina!« Ležal je torej tisto noč z njo. 17 Bog je Leo uslišal; spočela je in rodila Jakobu petega sina. 18 In Lea je rekla: »Bog mi je dal plačilo, ker sem dala svojo deklo možu.« In dala mu je ime Isahár. 19 Potem je Lea spet spočela in rodila Jakobu šestega sina. 20 In Lea je rekla: »Bog me je obdaril z lepim darilom; zdaj me bo mož povišal, kajti rodila sem mu šest sinov.« Dala mu je ime Zábulon. 21 Potem je rodila hčer in ji dala ime Dina.

22 Potem se je Bog spomnil Rahele; Bog jo je uslišal in ji odprl naročje. 23 Spočela je in rodila sina. Rekla je: »Bog mi je odvzel sramoto.« 24 Dala je sinu ime Jožef in rekla: »Naj mi Gospod doda še drugega sina!«

  • Kljub temu, da je Rahela po dekli dobila sinova, si je želela sama roditi otroka.
  • Ko je zagledala Leinega sina z nadliščki, jih je hotela na vsak način imeti.
  • Nadliščki so sadeži, za katere so verjeli, da pripomorejo k plodnosti, zato si jih je Lea tako želela. Mislila je, da če jih poje, bo postala plodna in rodila Jakobu sina ter s tem postala nepremagljiva kraljica Jakobovega srca.
  • Lea pa si je v zameno za nadliščke izborila noč z Jakobom, v kateri je tudi zanosila in rodila še enega sina.
  • Rahela je Jakobu končno rodila sina, a ne zaradi nadliščkov, ampak ker je Bog uslišal njene prošnje; zaželela pa si je še enega, ki ga je kasneje tudi dobila, in sicer Benjamina (1 Mz 35,16–19).

Vprašanja za diskusijo:

  • Zakaj sta se Lea in Rahela tako borili za Jakobovo naklonjenost?
  • Zakaj sta mislili, da ju lahko izpolni moževa ljubezen?
  • Kdo je edini, ki nas lahko izpolni?
  • Zakaj nista Lea in Rahela iskali izpolnitve v Bogu?
  • Kakšen odnos ste imeli vi s svojo sestro/sestrami?
  • Ali ste bile kdaj ljubosumne druga na drugo?
  • Kakšni naj bi bili odnosi med nami, duhovnimi sestrami? Ali je prav, da smo ljubosumne druga na drugo, na darove, ki jih je drugim dal Bog, na življenje, ki ga je drugim namenil Bog? Kakšen blagoslov je, če lahko složno prebivamo skupaj, smo si naklonjene in druga drugo spodbujamo!

Glejte, kako dobro in kako prijetno je, če [sestre] složno prebivajo skupaj!

… Zakaj tam je Gospod zapovedal blagoslov, življenje na veke. Psalm 133,1.3

Alenka Camloh Mrdženovič