Hits: 2
»Toda v vseh teh preizkušnjah zmagujemo po njem, ki nas je vzljubil. 38 Kajti prepričan sem: ne smrt ne življenje, ne angeli ne poglavarstva, ne sedanjost ne prihodnost, ne moči, 39 ne visokost, ne globokost ne kakršna koli druga stvar nas ne bo mogla ločiti od Božje ljubezni v Kristusu Jezusu, našem Gospodu.« (Pismo Rimljanom 8,37–39)
Ob zgornjem odlomku se sprašujem o vrednosti in nedotakljivosti človeškega življenja. Pri tem gre za oznanjanje in evangelij življenja. Danes, ko živimo v času pandemije in vojne v nam zelo bližnji Ukrajini, ki ogrožata človeško življenje in svetovno ekonomijo, je vrednost človeškega življenja zopet na preizkušnji.
Kakor vsako evangelijsko oznanilo mora biti tudi evangelij življenja predvsem izkazan z dejanji. S hvaležnostjo mislim na tiho pričevanje tolikih oseb, ki se na različne načine žrtvujejo v služenju bolnikom, ostarelim, tistim, ki so sami in najbolj potrebni pomoči. Udejanjajo evangelij življenja.
V resnici življenje, ki smo ga poklicani pospeševati in varovati, ni nek abstrakten pojem, ampak se vedno razodeva v osebi iz mesa in krvi: pravkar spočet otrok, revež, ki je izobčen, bolnik, ki je sam in obupan ali v zadnji fazi bolezni, nekdo, ki je izgubil službo ali je ne uspe najti, ki je zavrnjen ali getoiziran … Življenje se razodeva v konkretnosti oseb.
Vsako človeško bitje je od Boga poklicano, da bi uživalo polnost življenja. Varovanje življenja za nas kristjane ni neka ideologija, ampak resničnost, človeška stvarnost. Napadi na dostojanstvo in življenje oseb je žal danes še kako prisotno, ko javnost ciljno spremlja število smrti in je vsak umrli zgolj statistični podatek in nič več.
V središču Jezusovega sporočila pa je prav dobra novica oziroma evangelij življenja.
Ko včasih doživljamo prisilno ločevanje drug od drugega, lahko edino Jezus na prav poseben način vstopi v naša življenja tako, da se dotakne naših src, če ga le povabimo. Lahko ozdravi naša najgloblja čustva, ki se rojevajo zaradi zaskrbljenosti in občutkov zavrnitve. Z njegovim nežnim duhovnim dotikom naše duše smo deležni potrditve, naše tesne in večne sprejetosti v Božjo družino, saj nas nič ne more ločiti od njegove ljubezni, NIČ, prav NIČ, »ne smrt ne življenje, ne angeli ne poglavarstva, ne sedanjost ne prihodnost, ne moči, ne visokost, ne globokost ne kakršna koli druga stvar.«
Spoštujmo, varujmo, ljubimo vsako življenje, vsako človeško življenje, in mu služimo. Le na tej poti bomo našli pravičnost, razvoj, svobodo, mir in srečo!
Z.M.