Hits: 118
Charlton Heston, legenda ameriškega velikega platna, znan po vlogah, ki so utelešale odgovornost, individualizem in klasično zahodno moškost, se je rodil 4. oktobra 1923 v mestecu Wilmette, v ameriški zvezni državi Illinois kot John Charles Carter. Njegov oče je bil lastnik žage, ki se je z družino kmalu po dečkovem rojstvu preselil v odročen, gozdnat predel Michigana, kjer je mali deček preživljal svoj prosti čas v okoliških gozdovih ob učenju lova in ribolova.
Ko je bil star 10 let, so se starši ločili in skupaj z materjo se je vrnil v Wilmette. »Vsi otroci se igrajo igre, pri katerih se pretvarjajo, da so nekaj drugega. A jaz sem to počel bolj kot večina ostalih otrok. Tudi potem, ko smo se preselili v Chicago, sem bil bolj ali manj samotar. Živeli smo v predmestju North Shore, kjer sem bil suhi gozdarski poba in vsi ostali otroci so bili videti bogati in zdelo se mi je, da vedo vse o dekletih.«
Svoje filmsko ime Charlton Heston je kasneje prevzel po priimku svoje babice (Charlton) in svojega očima (Heston).
Začetek igralske kariere
Z igralstvom se je prvič resneje spoprijel v gimnaziji, kjer je bil član dramskega programa. Nato se je vključil v gledališče Winnetka Community Theatre, s čimer si je prislužil štipendijo za študij igralstva na univerzi Northwestern, ki ga je obiskoval med letoma 1941 in 1943.
Marca 1944 se je poročil z Lydio Marie Clarke, s katero sta se spoznala med skupnim študijem na univerzi.
Še istega leta je bil nato vpoklican v ameriško vojsko. Poslali so ga na Aleutske otoke na Aljaski, kjer je služil v tamkajšnjih letalskih enotah kot radijski operater in mitraljezec na bombniku B-25 Mitchell.
Ko je kasneje zaslovel kot igralec, je posodil svoj glas pri snemanju strogo zaupnih filmov za ameriško vojsko in ministrstvo za energetiko, med katerimi so bili tudi filmi, namenjeni urjenju za ravnanje z jedrskim orožjem.
Po vojni sta se zakonca Heston najprej preselila v New York in nato v Asheville v Severni Karolini, kjer sta nekaj časa vodila manjše gledališče. Leta 1948 sta se vrnila v New York, kjer je Heston pričel igrati na Broadwayu in v dramah, ki so jih snemali za televizijo. Leta 1950 ga je opazil znani filmski producent Hal B. Wallis in mu ponudil filmsko pogodbo.
Hollywood
Med zvezde Hollywooda se mu je uspelo prebiti samo dve leti kasneje s filmom Največja predstava na svetu (The Greatest Show on Earth), ki ga je ameriška filmska akademija razglasila za film leta 1952.
Nadaljeval je z vlogami v različnih dramah in vesternih, med katerimi je verjetno najbolj znan film Divjak (The Savage), v katerem je igral belca, ki odraste med Indijanci. Med snemanjem filma je z obredom krvnega pobratenja postal polnopravni član plemena Sujev.
A prava ikona je Charlton Heston postal leta 1956, ko je igral Mojzesa v epskem svetopisemskem filmu Deset zapovedi. Za to vlogo ga je osebno izbral režiser Cecil B. DeMille, ki ga je Heston spominjal na Michelangelov kip Mojzesa. Film je postal ena največjih uspešnic vseh časov in kritike še dandanes navdušuje Hestonova upodobitev največjega preroka Stare zaveze.
Sledil je eden najboljših filmov noir Dotik zla, ki ga je režiral Orson Welles. Uvodna sekvenca filma, dolga tri minute in dvajset sekund, ki je bila posneta v enem kadru, velja za eno najbolj zapletenih in med kritiki najbolj cenjenih daljših sekvenc v zgodovini filma.
Značilnosti noir filmov: Standardni protagonist filma noir je zasebno oko ali detektiv, katerega osebnost ima pogosto sive barve, kot je temna preteklost ali moralna dvoumnost. Še ena standardna značilnost je fatal fatale: zaželena, agresivna ženska s sumljivimi ali negotovimi lojalnostmi. To so liki, ki delujejo na obrobju družbe.
Ena redkih Hestonovih podpornih vlog je bila v vesternu Velika dežela, ki velja za enega najbolj legendarnih filmov tega žanra.
Ben-Hur – Ko so vodilno vlogo zavrnili tako Marlon Brando, Burt Lancaster in Rock Hudson, jo je sprejel Charlton Heston in z njo osvojil oskarja za najboljšo moško vlogo. Film sam je osvojil kar neverjetnih 11 oskarjev in zakoličil Hestonovo mesto v zgodovini filma. Noben drug igralec ni ostal v glavah gledalcev tako zelo povezan s svetopisemskimi zgodbami kot ravno Charlton Heston.
A njegovi svetopisemski filmi niso naredili izrednega vtisa samo na gledalce, ampak tudi na Hestona samega. Po besedah njegovega sina (ki je kot trimesečni dojenček igral dojenčka Mojzesa v filmu Deset zapovedi) sta vlogi v filmih Deset zapovedi in Ben-Hur močno poglobili njegovo osebno vero in svetopisemsko etiko, po kateri se je ravnal celo svoje življenje.
V naslednjih letih se je Charlton Heston osredotočil na igranje epskih glavnih vlog, kot so bili filmi El Cid (1961), 55 dni v Pekingu (1963), Največja zgodba vseh časov (1965), Agonija in ekstaza (1965) in Kartum (1966).
Med letoma 1965 in 1971 je bil predsednik Ameriškega združenja igralcev (Screen Actors Guild – SAG).
Leta 1968 je prišla nova, zdaj že legendarna uspešnica Planet opic. Nato pa je v sedemdesetih letih sledila nova serija uspešnic: Zadnji mož (The Omega man, 1971), Zeleno sonce (Soylent Green, 1973), Trije mušketirji (1973), Potres (1974), Letališče 1975 (1975) in Midway (1976).
Med letoma 1985 in 1987 je nastopil v svoji edini vlogi v televizijski limonadi – Kolbijevi (The Colbys), obenem pa je v osemdesetih skupaj s svojim sinom Fraserjem produciral in hkrati nastopil v več televizijskih filmih.
1992 je sodeloval pri pripravi serije kratkih videov z naslovom Charlton Heston predstavlja Sveto pismo, 1993 pa pri pripravi dokumentarca Skrivnost sfinge.
Charlton Heston je obenem svojo celotno kariero redno nastopal v različnih gledališčih, saj je osebno veliko raje igral na odrskih deskah kot pa pred kamerami.
Politično udejstvovanje
Kot večina hollywoodskih igralcev je tudi Charlton Heston pričel svojo pot kot liberalni demokrat.
Politično je postal znan v šestdesetih letih kot velik podpornik pastorja Martina Luthra Kinga mlajšega in njegovega boja za državljanske pravice.
Robert Pevec