Tvoja vera te je rešila

Views: 137

Ozadje zgodbe:

• Jezus pomiri vihar
• Jezus ozdravi obsedenca v Géraški deželi
• Jair prosi Jezusa, naj ozdravi njegovo hčer, Jezus odide z njim, velika množica ga spremlja
• Jezus in žena, ki je že dvanajst let krvavela
• Jezus ozdravi Jairovo hčer

Jezus in žena, ki je že dvanajst let krvavela – Evangelij po Marku 5,25–34

25 V njej je bila tudi žena, ki je že dvanajst let krvavela. 26 Veliko je pretrpela od mnogih zdravnikov in porabila vse svoje premoženje, pa ji ni nič pomagalo, ampak je bilo z njo celo slabše. 27 Slišala je za Jezusa. Med množico se mu je približala od zadaj in se dotaknila njegove obleke. 28 Rekla je namreč: »Tudi če se dotaknem le njegove obleke, bom rešena.« 29 In v hipu se ji je ustavila kri in v telesu je začutila, da je ozdravljena nadloge. 30 Jezus je v sebi zaznal, da je šla moč iz njega. Takoj se je obrnil v množici in rekel: »Kdo se je dotaknil moje obleke?« 31 Njegovi učenci so mu govorili: »Saj vidiš, kako množica pritiska nate, pa praviš: ›Kdo se me je dotaknil?‹« 32 Oziral se je okrog, da bi videl tisto, ki je to storila. 33 Ker je žena vedela, kaj se je z njo zgodilo, je vsa preplašena trepetaje pristopila, se vrgla predenj in mu povedala vso resnico. 34 On pa ji je rekel: »Hči, tvoja vera te je rešila. Pojdi v miru in bodi ozdravljena svoje nadloge!«

Ta žena je ubogo bitje, strto zaradi dolge bolezni. Še bolj je plašna zaradi mnogih razbitih upov, potrta je zaradi revščine, v katero so jo pahnili stroški mnogih zdravnikov. Ne upa si ustaviti tega novega učitelja–zdravnika, ki gre z bogatim cerkvenim dostojanstvenikom ozdravit njegovo hčer. Pusti mu, da gre mimo, preden se odloči, da bi se mu sploh približala. Od zadaj pride v množici k njemu in iztegne svojo shirano, tresočo se roko in se dotakne roba njegovega oblačila. V trenutku ozdravi. Najraje bi se odkradla s svojim novim blagoslovom, a Jezus jo pozove, da stopi pred množico in pove resnico. Kako nenavadno za Jezusa! Tega zagotovo ni naredil zaradi sebe niti zaradi drugih, ampak zaradi nje. Čeprav je bila njena vera nepopolna, jo je Jezus uslišal.

Kaj se lahko naučimo iz te zgodbe?

I. Nepopolna vera je lahko pristna vera.

Žena je imela nesporno zaupanje v Jezusovo moč ozdravljanja in imela je iskreno željo po ozdravljenju. Mislila je, da ji bo ozdravljenje prinesel dotik roba njegovega oblačila. Ni vedela, da je ozdravljenje povezano z Jezusovo voljo, njegovim védenjem, kaj šele z njegovo usmiljeno ljubeznijo. Mislila je, da Jezus sploh ne bo vedel, če se ga bo dotaknila. Žena ni vedela ničesar o Jezusovem značaju in načinu delovanja!

Njeno zaupanje je bilo zelo sebično. Želela je zdravje, ni ji bilo mar za Zdravnika. Veliko je razmišljala o samem blagoslovu, malo ali nič pa o blagoslovu kot znamenju Jezusove ljubezni. Bila bi povsem zadovoljna, če ne bi imela več opravka z Jezusom, če bi le lahko odšla ozdravljena. Ni mu bila posebej hvaležna, saj je mislila, da ne ve, kaj dobrega mu je ukradla.

To je zelo podobno mnogim kristjanom v zgodnjem obdobju krščanskega življenja. Večina ljudi se zateče h Kristusu, da bi bili rešeni samih sebe, svojega greha in plačila za greh. Njihova duša, ki tava v temi greha, od daleč vidi veliko luč in se opoteka proti njej. Njihova prva želja je odrešitev, odpuščanje, izhod. Ljubezen pride šele kasneje, ko spoznajo Jezusovo veliko ljubezen, zaradi katere smo odrešeni. Preden dobimo zdravilo, mislimo predvsem na zdravilo; ko ga dobimo, bi morali misliti predvsem na Zdravnika. Velika sprememba, ki jo povzroči Jezus, je, da preusmeri našo osredotočenost z nas samih nanj. Vera se začne s tem, da si želimo blagoslov bolj kot Jezusa. Končati se mora, da si želimo bolj njega kot vse drugo in da se popolnoma izgubimo v njegovi veliki ljubezni. Njen začetek bi moral biti: »Reši me, Gospod, da ne bom pogubljen.« Njen cilj pa bi moral biti: »Ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni.«

II. Jezus uslišuje nepopolno vero.

Ni bilo prave povezave med dotikom njegovega oblačila in ozdravljenjem, ampak uboga nevedna trpeča žena je mislila, da je. A Jezus jo kljub temu usliši in ozdravi – zaradi milosti. Tako je tudi z nami. Jezus pride k nam, kjer smo, in se nas dotakne s svojo milostjo. 

Če pridete k njemu, ko gre mimo, se bo ustavil. Če pridete z zaupanjem, a kljub temu dvomite, vam bo odpustil dvom in uslišal vaše zaupanje. Če pridete k njemu in se zavedate, da je vaše srce polno zla, ki ga lahko ozdravi samo on, in iztegnete roko ali celo samo prst, da bi se dotaknili njegovega oblačila, ste lahko prepričani, da je mogoče vse: ne bo se odvrnil od vaše molitve niti vam odrekel svojega usmiljenja.

III. Jezus popravi in potrdi nepopolno vero, tako da jo usliši.

Žena je mislila, da moč ozdravljanja ni odvisna od Zdravnikovega védenja in volje. Zato je Jezus vprašal: »Kdo se je dotaknil moje obleke?« Sredi prerivanja množice je začutil dotik, ki je bil drugačen. Čeprav se ga je uboga, zaradi bolezni shirana žena samo rahlo dotaknila, je vedel. S svojo voljo in ljubeznijo je poslal moč, ki jo je ozdravila. 

Ali ne velja to tudi za nas? Jezus je za nas Gospod vseh bitij in je nad vsem vesoljem. A moj droben glas se prikrade skozi množice prošenj in hvalnic, njegovo uho zasliši mojo molitev in odgovori nanjo. Moja roka, ki se steguje proti nebesom, bo prejela poseben blagoslov za moje posebne želje.

Žena je bila sebična v svoji veri, ni ji bilo mar za osebni odnos z njim. Naučila se je, da je Jezus v vseh svojih darovih in da je več kot vsi darovi. Vabi jo, naj pride k njegovim nogam, da bo spoznala njegovo srce in da bo s seboj odnesla blagoslov, ki ne bo ukraden, ampak podarjen.

Tako je položen temelj osebne vezi med njo in Jezusom, ki bo veselje njenega življenja in ki bo iz tega življenja naredila hvaležno žrtev zanj, Zdravnika.

Tako je tudi z vsemi nami. Morda pridemo k njemu najprej z mislijo le nase. A njegovega darila nam ni treba odnesti skritega v rokah. Naučimo se, da je njegovo darilo znamenje ljubezni do nas. V njegovem odzivu na našo vero najdemo pravo in edino zdravilo za oziranje le nase. Jezusovo usmiljenje se nas dotakne, da se mu predamo kot »žive žrtve«.

Žena se je hotela skriti pred javnostjo. Zaradi šibkega zdravja, sramote njene bolezni je želela skriti sebe in svojo željo pred njegovimi očmi in očmi množice. Hotela se je neopaženo umakniti. A Jezus jo je postavil pred množico in morala je vse povedati. Zaradi odziva na njeno vero je postala pogumna. V trenutku se je spremenila iz plašne žene v pogumno. Padla je k njegovim nogam v duhu priznanja. Tako Jezus na najbolj usmiljen način ozdravi našo strahopetnost – da nam da dar, ki nas iz slabotnih naredi močne. Želi, da pričamo zanj pred ljudmi, in sicer zaradi sebe, saj nepriznana vera postane kot rastlina v temi, bleda in bolehna, in ne obrodi cvetov niti sadu.

In potem sledijo Jezusove zadnje besede, ki še jasneje povedo, da je prejela blagoslov zaradi njegove ljubezni, ne njegove čudežne moči, zaradi svojega zaupanja, ne zaradi svojega dotika: »Hči, tvoja vera te je rešila! Pojdi v miru in bodi ozdravljena svoje nadloge!«

Zaključek

Ta uboga žena predstavlja vse nas. Tako kot ona smo tudi mi zboleli za hudo boleznijo, svoje imetje smo zapravljali za zdravnike brez moči in »nič ni pomagalo, ampak je bilo še slabše«. Ali ni nenavadno, da rabimo spodbudo, da gremo k Zdravniku, h kateremu je šla ta žena? Ne bojte se mu povedati vseh svojih bolečin – saj jih že pozna. Ne bojte se, da ga vaša roka zaradi množice morda ne bi dosegla ali da ne bi slišal vašega glasu. Ne bojte se svoje nevednosti, ne bojte se svojega omahljivega zaupanja in številnih dvomov. Vse to vas ne more ločiti od njega, ki je »nosil naše bolezni, si naložil naše bolečine« (Iz 53,4). Bojte se samo enega – da bi Jezus nesel življenje in zdravje drugim dušam, preden se odločite, da pridete k njegovim nogam. Bojte se samo tega – da bi se, medtem ko se obotavljate, rob njegovega oblačila odmaknil izven dosega vaše počasne roke. Nepopolna vera lahko prinese duši odrešitev: oklevanje lahko uniči in razbije življenje.

Vprašanja za diskusijo:

• Zakaj zbolimo?
• Ali je bolezen Božja kazen za nas?
• Zakaj nekateri, ki molijo za ozdravljenje, ozdravijo, drugi pa ne? Ali imajo premalo vere?
• Kje lahko v bolezni najdemo tolažbo?
• Kako lahko v bolezni rastemo v veri?

Povzeto in prirejeno po www.biblehub.com 

Alenka Camloh