• Skip to primary navigation
  • Skip to main content
  • Skip to primary sidebar
  • Skip to footer

137.si

Krščanski medijski portal

Kdaj se počutite najbolj zadovoljni? Kako bi si lahko določili čas brez naglice, v katerem bi bili tiho prisotni pri Bogu?

  • Religija in verovanje
    • Hoja za Kristusom
    • Krščanstvo vs. politika
    • Etika in morala
    • Reformacija in Primož Trubar
  • Praktično krščanstvo
    • Dotik duše
    • Pričevanja
    • Svetopisemske vrednote
  • Naslednje generacije
    • O mladih in študentih
    • O otrocih in najstnikih
    • O zakonskih parih in družinah
    • Predzakonsko življenje
    • Ženska – dar ljubezni
  • V luči današnjih dogodkov
    • Malo slišana zgodovina
    • Aktualno – covid, družba
  • Kultura
    • Krščanska glasba
      • Ameriška slavilna glasba
      • Katarina Bordner
      • Utrip kraljestva
      • L.Y.F.E.
      • Dar srca
      • Svetnik
      • Razni izvajalci
        • Ervin Štefančič
        • Mesto na gori
    • Krščanska literatura
  • Video posnetki
    • Ženska konferenca 2020 – splet
    • CDE – Center evangelij danes
    • Vrelec – prevedena predavanja
    • Video pričevanja
    • Vprašanja o krščanstvu
You are here: Home / Praktično krščanstvo / Vera in prevzetnost sta si …

Vera in prevzetnost sta si …

Hits: 39

»Prav tako mlajši, podredite se starejšim. V medsebojnih odnosih se vsi oblecite v ponižnost, ker Bog se prevzetnim upira, ponižnim pa daje milost. Ponižajte se pod močno Božjo roko, da vas ob svojem času poviša. Vso svojo skrb vrzite nanj, saj on skrbi za vas.« (Prvo Petrovo pismo 5,5–7)

Živimo v zelo stresnih časih. Hudič je silno jezen ter »hodi okrog kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl.« (Prvo Petrovo pismo 5,8; Razodetje 12,17) Zato nismo presenečeni, da nas kdaj pa kdaj muči zaskrbljenost. Konec koncev so tudi bogaboječi Božji služabniki v preteklosti, kot je bil kralj David, občasno imeli »skrbi«.

»Poslušaj, o Bog, mojo molitev, ne skrivaj se pred mojo prošnjo! Pazi name in me usliši! Blodim okrog v svojem žalovanju. Vznemirjen sem zaradi glasu sovražnika, zaradi stiskanja krivičnika; zakaj name valijo zlobo, v jezi me obtožujejo. Moje srce se krči v moji notranjosti, smrtni strahovi so me obšli. Strah in trepet prihaja name, groza me je pokrila.« (Psalm 55,2–5)

Spomnimo se, da je apostola Pavla mučila »skrb za vse Cerkve«. »Poleg tega še vse, kar me dan za dnem zaposluje, skrb za vse Cerkve.« (Drugo pismo Korinčanom 11,28)

Kaj lahko storimo, kadar nas preplavijo skrbi? Naš ljubeči nebeški Oče je pomagal svojim služabnikom v preteklosti in tudi danes želi pomagati nam, da znatno zmanjšamo zaskrbljenost. Sveto pismo nas spodbuja: »Vso svojo skrb vrzite nanj, saj on skrbi za vas.« (Prvo Petrovo pismo 5,7) Kako pa lahko to naredimo? Iskreno molímo, berimo Božjo besedo in poglobljeno premišljujmo o prebranem. Med pregledovanjem teh načinov razmislimo, kje bi morda lahko še okrepili svojo vero.

Prvi korak, ki ga lahko naredimo, je ta, da se Bogu bližamo v iskreni molitvi. Kadar se znajdemo v okoliščinah, ki povzročajo tesnobo ali zaskrbljenost, izlijmo srce svojemu ljubečemu nebeškemu Očetu. Psalmist David je Boga rotil: »Poslušaj, o Bog, mojo molitev« (Psalm 55,2) in še: »Nagni uho, o Bog, k moji molitvi.«

  • »Jaz sem te klical, saj me boš uslišal, o Bog; nagni k meni svoje uho, usliši moj izrek.« (Psalm 17,6)
  • »Nagni k meni svoje uho, hitro me reši. Bodi mi utrjena skala, trdnjavska hiša, da me rešiš.« (Psalm 31,3)
  • »V svoji pravičnosti me reši in osvobodi, nagni k meni svoje uho in me odreši.« (Psalm 71,2)

Nato je v istem Psalmu 55 še rekel: »Vrzi svoje breme na Gospoda, on bo skrbel zate, nikoli ne bo dopustil, da bi pravični omahnil.« (Psalm 55,23) Ko si naredil vse, kar si lahko, da bi težavo rešil, boš z iskreno molitvijo zagotovo dosegel več kakor z zaskrbljenostjo.

Toda kako ti lahko molitev pomaga, da se v tebi ne bi množile tesnobne misli?

Resnično ponižni ljudje verujejo, zaupajo in ubogajo Božjo besedo bolj kot to, kar sami mislijo, občutijo in si želijo. Posledično so popolnoma odvisni od Božje zmožnosti, ne od svojih lastnih sposobnosti. Iščejo Božjo voljo in se ji uklanjajo ter živijo po veri. Gospod v Habakuku 2,4 pravi: »Glej, napihnjena je, njegova duša v njem ni prava, pravični pa bo v svoji veri živel.«

Vidimo, da sta si vera in prevzetnost v diametralnem nasprotju. Nevera ni nič drugega kot zamaskirana prevzetnost! Ključno in zelo pomembno je, da okrepimo zaupanje v njegovo milost in dobroto.

»Če sem mislil: ›Moja noga omahuje,‹ me je tvoja dobrota, Gospod, podpirala. Ko se v meni množijo vznemirljive misli, mi tvoje tolažbe razveseljujejo dušo.« (Psalm 94,18.19)

»Nič ne skrbite, ampak ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem. In Božji mir, ki presega vsak um, bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu.« (Pismo Filipljanom 4,6.7) 

Bog se lahko odzove, ko ga iskreno, iz srca in vztrajno rotimo. Kako to stori? Tako, da nam da notranji mir. Ta lahko naš um in srce osvobodi čustev, ki nam povzročajo skrbi. Mnogi lahko temu pritrdijo na podlagi lastnih izkušenj. Bog jim je pomagal, da so se osvobodili hude zaskrbljenosti oziroma občutka vznemirjenosti zaradi kake zle slutnje ter si pridobili globok mir in spokojnost, ki presegata vsako človeško misel. To lahko občutiš tudi ti. »Božji mir« lahko premaga vsako težavo, ki te lahko doleti. Povsem lahko zaupaš v Božjo sočutno obljubo: »Ne boj se, saj sem s teboj, nikar se plaho ne oziraj, saj sem jaz tvoj Bog. Okrepil te bom in ti pomagal, podpiral te bom z desnico svoje pravičnosti.« (Izaija 41,10)

Drugi način, s katerim si pridobimo notranji mir, je branje svetopisemskih odlomkov in poglobljeno premišljevanje o njih. Zakaj je to pomembno? Sveto pismo vsebuje praktične duhovne smernice, ki ti lahko pomagajo, da se ogneš zaskrbljenosti, jo zmanjšaš ali se z njo spoprimeš. Ne spreglej dejstva, da je Božja beseda koristna in poživlja, saj je v njej zapisana modrost samega Stvarnika. Če boš premišljeval o Božjih mislih podnevi ali ponoči in o tem, kako najbolje uporabiti praktične svetopisemske smernice, boš zelo okrepljen. Bog je branje svoje Besede jasno povezal s tem, da je človek »pogumen in močan« ter se ne boji in ni preplašen.

»Samo krepak bodi in odločen, da boš ohranil in storil vse po postavi, kakor ti je zapovedal Mojzes, moj služabnik. Ne odstopaj od nje ne na desno ne na levo, da boš uspeval, kjer koli boš hodil. Naj knjiga te postave ne zapusti tvojih ust, temveč jo premišljuj dan in noč, da boš storil povsem, kakor je zapisano v njej. Le tako boš imel uspeh na svoji poti, le tako boš uspeval. Ali ti nisem ukazal, krepak in odločen bodi? Ne boj se in se ne plaši; kjer koli boš hodil, bo s teboj Gospod, tvoj Bog.« (Jozue 1,7–9)

Kako lahko Jezusove besede pozitivno vplivajo nate?

V Božji besedi najdemo Jezusove pomirjujoče izreke. Njegove besede in nauki so bili vir poživitve poslušalcem. Jezus je pritegnil množice, saj je znal pomiriti tiste, ki so jih bremenile tegobe, okrepiti slabotne in potolažiti potrte.

»Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek. Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam; kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.« (Evangelij po Mateju 11,28–30)

Pokazal je, da se ljubeče zanima za duhovne, čustvene in fizične potrebe drugih.

Jezus je obljubil, da nam bo v oporo. To še vedno velja, saj lahko Jezusovo oporo občutimo enako, kakor so jo apostoli, ki so potovali z njim. Ni treba, da je Jezus fizično navzoč, zato da bi nam pomagal. Kot nebeški kralj je še naprej sočuten in z nami tako tudi ravna. Zato nam lahko, ko smo zaskrbljeni, usmiljeno priskoči na pomoč. Da, Jezusove besede ti lahko pomagajo, da se spoprimeš s stisko, in napolnijo tvoje srce z upanjem in pogumom.

»Zato se je moral v vsem izenačiti z brati, da je postal usmiljen, v tem, kar se nanaša na Boga, pa zanesljivi véliki duhovnik, ki opravlja spravno daritev za grehe ljudstva. Ker je sam pretrpel preizkušnjo, lahko pomaga preizkušanim. Bližajmo se torej z zaupnostjo prestolu milosti, da bomo dosegli usmiljenje in našli milost, ki nam bo v pravem trenutku pomagala.« (Pismo Hebrejcem 2,17.18; 4,16)

V Evangeliju po Mateju 6,34 najdemo Jezusov tehtni nasvet: »Ne skrbite za jutri, kajti jutrišnji dan bo skrbel sam zase. Dovolj je dnevu njegovo zlo.« Vendar je morda videti, da je ta nasvet težko udejanjati. Kaj je Jezus mislil s tem, ko je rekel »Nikoli ne bodite zaskrbljeni«? Seveda ni mislil, da Božji služabnik ne bo nikoli v življenju zaskrbljen. Glede tega smo že omenili, kaj sta rekla David in Pavel. Toda Jezus je pomagal svojim učencem razumeti, da problemov ne bodo rešili s prekomerno oziroma pretirano zaskrbljenostjo. Vsak dan ima svoje izzive, zato kristjanom ni treba, da sedanjim skrbem dodajajo še skrbi glede preteklosti ali prihodnosti.

Bodi prepričan, da Bog lahko nagradi svoje zveste in jim pomaga, da se spoprimejo s skrbmi glede preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.

Z.M.

Primary Sidebar

Naš vsakdanji kruh

Utrip Kraljestva – NOVO

Jezus, ljubim te! – Odmev slavljenja

Še več pesmi, ki jih pripravljamo za vas.

Malo slišana zgodovina

Kaj je bilo razsvetljenstvo?

Sodobna znanost, medicina, politična svoboda, tržno gospodarstvo – vse to naj bi, tako nam vsaj … Preberi še več about Kaj je bilo razsvetljenstvo?

Še več člankov

Reformacija na Slovenskem

Nekatera nova spoznanja o reformaciji v Idriji

O obdobju reformacije v Idriji je bilo že precej napisanega. Ker me tematika tudi osebno zanima mi … Preberi še več about Nekatera nova spoznanja o reformaciji v Idriji

Vprašanja o krščanstvu – Video

Kaj pomeni ljubiti? – Vinko Ošlak in Benjamin Hlastan

Preglej še več odgovorov.

Zgodbe življenja

Živim, da ga slavim. Tadejeva zgodba

"Če jaz v tem trenutku umrem, ali bom šel v nebesa?" Je bilo eno od zanimivih Tadejevih razmišljanj

Še več pričevanj

Zakonska problematika

Kako izbrati pravega partnerja?

Predavanje Philip Yancey – Antonov dom

https://www.youtube.com/watch?v=nldfCWDRpTc

Ali lahko znanost razloži vse? John C. Lennox

https://www.youtube.com/watch?v=BYWZPjf4C3Q

Desi Maxwell – tečaj krščanstva

Desi Maxwell – 8. predavanje, V telesu

Kaj so grški arhitekti pri gradnji svojih bivališč in templjev uporabljali kot glavni model ali … Preberi do konca. about Desi Maxwell – 8. predavanje, V telesu

Še več predavanj

Igra Štrbunk

Strbunk

Footer

Sorodne povezave

Društvo Zaživi življenje

Društvo Vesela novica

Vrla žena

Štrbunk – družabna igra za vas

Društvo Več

Sorodne povezave

Slovenska slavilna glasba

Prevodi slavilne glasbe

Pišite nam na elektronski naslov:

137. si Krščanski medijski portal

Pogoji uporabe portala

Pogoji uporabe spletne strani

Nekaj besed O nas

Smo skupina ljudi, katerih vera in življenje temeljita na Svetem pismu, ki je navdihnjeno od Boga.

več na tej povezavi: