Views: 55
Hoditi za Jezusom pomeni iti po poti križa
»Tisti čas je Jezus začel svojim učencem razodevati, da bo moral iti v Jeruzalem in veliko pretrpeti od starešin, vélikih duhovnikov in pismoukov, da bo moral biti umorjen in tretji dan vstati. Peter pa ga je vzel k sebi in mu začel braniti: ›Bog ne daj, Gospod! To se ti nikakor ne sme zgoditi!‹ On pa se je obrnil in rekel Petru: ›Poberi se! Proč od mene, satan! V spotiko si mi, ker ne misliš na to, kar je Božje, ampak kar je človeško.‹ Tedaj je Jezus rekel svojim učencem: ›Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj. Kdor namreč hoče rešíti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel. Kaj namreč koristi človeku, če si ves svet pridobi, svoje življenje pa zapravi? Ali kaj bo dal človek v zameno za svoje življenje? Sin človekov bo namreč prišel v veličastvu svojega Očeta s svojimi angeli in takrat bo vsakemu povrnil po njegovem delu.‹« (Evangelij po Mateju 16,21–27)
Bog ne daj, Gospod, trpeti pa ne smem! To bi bilo najbrž naše nadaljevanje Petrove trditve. V tem, da je vsako trpljenje hitro krivica, se kristjani prav nič ne razlikujemo od nekristjanov. Zato smo tako glasni, če nas v medijih kaj »skrtačijo«, nam naprtijo resnične ali izmišljene zlorabe. Že naš odziv kaže, da razumemo vero kakor apostol Peter pred vstajenjem: biti kristjan pomeni, da nas bo Bog imel rad in bo šlo vse, kot je prav, tj. lepo, brez bolečine in zapletov. A Jezus jasno pove, da brez trpljenja ne bo šlo. Križ je zunanje znamenje kristjana, a ne le znamenje, je tudi orodje, s katerim more slediti svojemu učitelju.
Zdi se mi, da se pogosto ujamemo v razmišljanje in stališče, da bi našo vero zgolj praznovali in nikakor ne bi bili potrpežljivi in vztrajni v preprostosti kanaanske žene. A Jezus nas na vsakem koraku vabi, naj vendarle dojamemo hojo za njim kot veselo življenje s križem. Križ prinaša polnost, brez križa se prav tisto, kar iščemo, izgubi.
Razmišljanje o veri bi lahko lažje razumeli v naslednjih nasprotjih:
Hoditi, ne stati.
Razmišljati, ne spati.
Biti zvest resnici, ne ugajati.
Tvegati čudaštvo, ne bežati.
Temelj vsake od teh trditev je križ, odpoved, napor. Naj naše razmišljanje o veri podkrepimo z Jezusovim povabilom: »Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj.«
Hoditi, ne stati. Jasno je, da je lažje reči, da sem na cilju, kar pomeni, da mi ni treba iti naprej. Napor je v tem, da moram vedno znova vstati, bodisi ob padcu bodisi od počitka. Človeška narava nas vleče k ugodju, užitku in počitku. Veliko lažje se umirimo, če je vse končano, kot če moramo vedno imeti v mislih, da moramo iti naprej. A pravi mir je v tem, da sprejemamo križ hoje za Jezusom in se v tem umirimo.
Razmišljati, ne spati. Čisto zadosti nam je, če se čez dan ukvarjamo s tistim, kar delamo. Zakaj bi razmišljali, kje so naši bližnji, kje smo v odnosu do njih, kje je Bog ipd. Veliko lažje se zamotimo z novicami in praznim klepetom, kot da bi se ustavljali ob sebi in misli ter doživljanja sproti urejali. Tudi to je križ, križ polnega življenja v hoji za Jezusom. Je napor, ki prinaša veselje, a odločiti se moramo zanj vedno znova. Umirati moramo skušnjavam »izklapljanja« in ugodja.
Biti zvest resnici, ne ugajati. Lepo je, če se razumemo, a če se ne, je bolje, da se naredimo gluhe in slepe in ne »kompliciramo«. Nasmehnemo se in delamo po svoje. Ne razpravljamo o tem, kaj je resnično in dobro, ampak konflikte pometamo pod preprogo. Malo si ugajamo, malo se skrivamo, pa gre nevihta mimo. Križ je biti zvest resnici: radikalno, brezkompromisno, do konca, tudi do tveganja obsodbe in »izobčenja«. A Jezus je radikalen. Hoje za njim ni, če resnici nismo zvesti.
Tvegati čudaštvo, ne bežati. Če smo dosledni, bomo pogosto čudni. Čudni zato, ker se bomo ustavljali pri stvareh, ki so za druge brezpredmetne, nepomembne. Čudni zato, ker ne bomo sposobni urediti odnosov »bolj elegantno«, tako kot jih ureja ves svet. Malo se zlažeš, malo prikrivaš, malo ugajaš, malo blefiraš in se greš diplomacijo, pa prideš ceneje skozi. In spet smo pri križu in hoji za Jezusom, ki ne pozna kompromisov in izbiranja lažje poti.
Na tej poti pa nikakor ne bomo sami, saj nas obdaja velik oblak Bogu zvestih pričevalcev: »Ker nas torej obdaja tako velik oblak pričevalcev, tudi mi odstranimo vsakršno breme in greh, ki nas zlahka prevzame, ter vztrajno tecimo v tekmi, ki nas čaka. Uprimo oči v Jezusa, začetnika in dopolnitelja vere. On je zaradi veselja, ki ga je čakalo, pretrpel križ, preziral sramoto in sédel na desnico Božjega prestola.« (Pismo Hebrejcem 12,1–3)
Hoditi za Jezusom pomeni iti po poti križa: preizkušenj, tveganj in hoje po strmi in ozki poti v življenje. Splača se, a je naporno. Jezus želi, da ne nasedamo lažni logiki užitka, ki jo vodi satan sam. Vabi nas po poti križa, kjer nas spremlja in vztrajno čaka on sam.
Molitev:
O vzvišeni in veličastni Bog, Aba, Očka, razsvetli temine mojega srca. Daj mi pravo vero, trdno upanje in popolno ljubezen, razumnost in spoznanje, o Gospod, da se bom držal tvojih svetih in resničnih zapovedi. Jezus, ti sam si videl smisel svojega trpljenja, saj si vedel, da te na koncu čaka veselje. Prosimo te, da bi tudi mi videli, zakaj naj nosimo svoj križ, in bi se zmogli prepuščati vzgoji našega Očeta v nebesih, ki je edina smiselna. Gospod, pomagaj nam, da se ne bi upirali vedno, ko moramo sprejeti križ, in da ne bi hoteli vse nositi sami, saj pri tem pozabljamo nate in na to, da je s tabo breme lažje. Gospod, naj vztrajno in potrpežljivo nosimo svoj križ. S svojo milostjo nam pomagaj premagovati hudo z dobrim, da bomo tako lahko služili tebi in bližnjemu. Dobri Bog, prosimo te, da bi se znali za milosti, ki jih prejemamo, tudi zahvaljevati in se veseliti tudi, ko se nam zdi, da ne gre po naših načrtih. Naj ne vidimo samo svoje krivice, ki se nam dogaja, ampak daj, da bi jo znali skupaj s trpljenjem in darovanjem Jezusa osmisliti. Jezus, ti si vedel, da je zapoved ljubezni do Boga in bližnjega temelj tvojega življenja. Naj se tudi mi zavedamo, da bomo samo v Ljubezni lahko zaživeli v polnosti. Po Kristusu Jezusu. Amen. Božji blagoslov.
Z.M.