Hits: 17
»Toda v vseh teh preizkušnjah zmagujemo po njem, ki nas je vzljubil. Kajti prepričan sem: ne smrt ne življenje, ne angeli ne poglavarstva, ne sedanjost ne prihodnost, ne moči, ne visokost, ne globokost ne kakršna koli druga stvar nas ne bo mogla ločiti od Božje ljubezni v Kristusu Jezusu, našem Gospodu« (Pismo Rimljanom 8,37–39).
Ob zgornjem odlomku se sprašujem o vrednosti in nedotakljivosti človeškega življenja. Pri tem gre za oznanjenje in evangelij življenja. Danes, ko živimo v času pandemije, ki ogroža človeško življenje in svetovno ekonomijo, je vrednost človeškega življenja zopet na preizkušnji.
Kakor vsako evangelijsko oznanilo mora biti tudi evangelij življenja predvsem izkazan z dejanji. S hvaležnostjo mislim na tiho pričevanje tolikih oseb, ki se na različne načine žrtvujejo v služenju bolnikom, ostarelim, tistim, ki so sami in najbolj potrebni pomoči. Udejanjajo evangelij življenja.
V resnici življenje, ki smo ga poklicani pospeševati in varovati, ni nek abstrakten pojem, ampak se vedno razodeva v osebi iz mesa in krvi: pravkar spočet otrok, revež, ki je izobčen, bolnik, ki je sam in obupan ali v zadnji fazi bolezni, nekdo, ki je izgubil službo ali je ne uspe najti, ki je zavrnjen ali getoiziran … Življenje se razodeva v konkretnosti oseb.
Vsako človeško bitje je od Boga poklicano, da bi uživalo polnost življenja. Varovanje življenja za nas kristjane ni neka ideologija, ampak resničnost, človeška stvarnost. Napadi na dostojanstvo in življenje oseb je žal danes še kako prisotno, ko javnost ciljno spremlja število smrti in je vsak umrli zgolj statistični podatek in nič več.
V središču Jezusovega sporočila pa je prav dobra novica oziroma evangelij življenja. Pobližje si poglejmo, kako se dobra novica o življenju zrcali skozi Jezusov nauk in njegovo ravnanje.
»Jezus je iztegnil roko, se ga dotaknil in rekel: ›Hočem, bodi očiščen!‹ In pri priči je bil očiščen gob« (Evangelij po Mateju 8,3).
Na podlagi tega odlomka je jasno razvidno, da je Jezus prekršil pravilo socialnega distanciranja, ki je bilo v veljavi v njegovem času. Že to, da se je gobavcu približal, je bilo dovolj osupljivo, a da se ga je celo dotaknil, je šlo čez vse meje.
Čeprav živimo v času izrednih okoliščin, ko se bojujemo z zlobno zdravstveno grožnjo, ki ogroža naše lastno zdravje in zdravje celotne družbe ter je socialno distanciranje zapovedan ukrep, pa se vsi verjetno počutimo precej v zadregi ali celo v stiski, ker se moramo nenehno umikati ljudem, ki jih srečamo na ulici ali na sprehodu v naravi. Svetovano oziroma zapovedano nam je bilo, da naj med seboj vzdržujemo primerno fizično razdaljo, kar dejansko pomeni, da moramo drug drugega aktivno zavračati, se držati stran drug od drugega. Prepričan sem, da je to za vse nas precej nova izkušnja, kar pa pri mnogih lahko povzroča močan občutek osamljenosti in izločenosti ali celo nesprejetosti, pa naj bo to doma, v službi ali na javnih mestih.
Prav tako so se počutili gobavci v Jezusovem času. Na podlagi postave jim je bilo zapovedano, da se morajo socialno izolirati, se ločiti od svojih sonarodnjakov, da jih ne bi okužili. Toda iz prebranega odlomka lahko sklepamo, da se je enemu od gobavcev nekega dne pripetilo nekaj čudovitega, izjemnega. Jezus je bil pripravljen premostiti prepad zavrnitve, dotaknil se ga je in ga ozdravil. Prepričani smo lahko, da Jezus tu ni ravnal uporniško. Ne, dobro se je namreč zavedal, da lahko edino on temeljito preobrazi življenje tega gobavca, ki je že vrsto let, dan za dnem doživljal breme socialnega distanciranja in družbene izolacije.
Tudi danes, ko doživljamo prisilno ločevanje drug od drugega, lahko edino Jezus na prav poseben način vstopi v naša življenja, tako da se dotakne naših src, če ga le povabimo. Lahko ozdravi naša najgloblja čustva, ki se rojevajo zaradi zaskrbljenosti in občutkov zavrnitve. Z njegovim nežnim duhovnim dotikom naše duše smo deležni potrditve, naše tesne in večne sprejetosti v Božjo družino, saj nas nič ne more ločiti od njegove ljubezni, NIČ, prav NIČ, »ne smrt ne življenje, ne angeli ne poglavarstva, ne sedanjost ne prihodnost, ne moči, ne visokost, ne globokost ne kakršna koli druga stvar.« Spoštujmo, varujmo, ljubimo vsako življenje, vsako človeško življenje, in mu služimo. Le na tej poti bomo našli pravičnost, razvoj, svobodo, mir, in srečo!
Molitev:
Dragi Aba, Očka, naš Bog, hvala ti za zagotovilo, da nas nič ne more ločiti od tvoje ljubezni, če ti le odpremo svoja srca in priznamo svojo potrebo po tvojem odpuščanju in očiščevanju. Hvala ti, da nam je ne glede na omejitve, s katerimi se danes srečujemo, tvoj dotik vedno na voljo. Prosim te, dotikaj se moje duše. Hvala ti za tvojo veliko ljubezen. Po Kristusu Jezusu. Amen. Božji blagoslov.
Z.M.